Ameriški izvršni ukaz kot ovca v volčji preobleki

Ameriški predsednik Joe Biden je bil pred včerajšnjim podpisom izvršilnega ukaza, s katerim ZDA v odnosu do partnerice-tekmice Kitajske nadaljujejo politiko zmanjševanja tveganja (derisking), pred veliko dilemo, kako pomiriti republikanske jastrebe in nadaljevati diplomatske napore izboljšanja odnosov s Pekingom. Zakonodajno besedilo, ki ameriškim gospodarskim entitetam omejuje vlaganja v nekatere varnostno najbolj občutljive in razvojno najbolj zanimive sektorje na Kitajskem, je namreč končni in težko pričakovani rezultat političnega prerivanja v Washingtonu.

Ukaz, s katerim Bela hiša uvaja prakso preverjanja in izdajanja dovoljenj ameriškim družbam, ki bodo v prihodnje želele sodelovati s kitajskimi partnerji na področju izdelave in razvoja polprevodnikov, mikroelektronike, kvantne informacijske tehnologije in umetne inteligence, je namreč v mnogočem odraz trenutnega stanja sino-ameriških odnosov.

Še bolj pa ga je mogoče razmeti kot simbolični smerokaz bodočega razvoja odnosa dveh največjih svetovnih gospodarstev. Ta bi se namreč po burnem obdobju skrajnih nihanj, za katero je starosta diplomacije in nekdanji ameriški državni funkcionar Henry Kissinger na neki točki dejal, da je stanje v razmerju najslabše v zgodovini odnosov med državama, nemara lahko nekoliko ustalil, stabiliziral, predvsem pa usmeril v pridobivanje koristi obeh držav.  

Izjema naložbe v vrednostne papirje; republikanci besnijo

Ameriški predsednik je podpis odloka začinil s pismom predstavnikom ameriškega ljudstva na Kapitolskem griču, v katerem je zapisal, da je po omejitvah naložb posegel zaradi grožnje napredka držav, kot je Kitajska, "na področju občutljivih tehnologij in izdelkov, ki so ključnega pomena za vojaške, obveščevalne, nadzorne ali kibernetske zmogljivosti". A poznavalci menijo, da je Bidnu omejitve v zadnjem hipu uspelo opazno razvodeniti.

Bloomberg tako navaja, da zakonodaja, ki bo začela veljati šele prihodnje leto, ne bo veljala za obstoječe in predhodne naložbe, torej retroaktivno. Poleg tega ta izključuje tudi nekatere prav tako kritične in investicijsko zanimive sektorje, kot je biotehnologija. Bloomberg ugiba, da bi se ameriškim omejitvam morda lahko izognile tudi pasivne naložbe, kot so naložbe v vrednostne papirje, s katerimi se javno trguje, indeksne sklade in druga podobna sredstva.

"Za poslovneže je to razmeroma dobra novica," je ameriško prikrito gesto dobre volje v smeri izboljšanja odnosov med tekmicama za Bloomberg pokomentirala Sarah Bauerle Danzman, višja sodelavka pri Atlantic Council in izredna profesorica mednarodnih študij na univerzi Indiana. "Gre za razmeroma ozek nabor prepovedi," je bila optimistična strokovnjakinja.

Čeprav je vodja demokratov v senatu Chuck Schumer Bidnov ukaz pospremil z besedami, da je "ameriški denar predolgo pomagal vzponu kitajske vojske", pozitivni interpretaciji v korist govori srd republikanskih jastrebov, ki na drugi strani menijo, da zakonodaja, ki se je mukotrpno pripravljala zadnji dve leti, ni dovolj restriktivna.  

Republikanski senator Marco Rubio je tako najbolj naostril svoj retorični nož, ko je dejal, da je "ozko opredeljen predlog Bidnove administracije skoraj smešen." Češ, da je v njem "veliko vrzeli, izrecno ne upošteva dvojne rabe pomembnih tehnologij in ne vključuje panog, za katere kitajska vlada meni, da so kritične," je bil oster senator.

Napoved spremembe smeri sino-ameriških odnosov?

Američane namreč najbolj skrbi grožnja državne varnosti, ki naj bi jo za ZDA predstavljala vse bolj ekspanzionistična Kitajska, katere namere odražajo okrepljeni izdatki za vojsko. Glavni namen odredbe je prav zaradi tega preprečiti, da bi ameriški kapital in strokovno znanje pomagala pri razvoju tehnologij, ki bi lahko podprle modernizacijo kitajske vojske in ogrozile nacionalno varnost ter posledično interese ZDA v indopacifiški regiji.

A relativna razvodenitev omejitev kaže na subtilen premik v ameriškem osmišljanju odnosa do Kitajske, ki očitno ni več izključno tekmica, ampak – tako kot razkrivajo gospodarski podatki – tudi pomembna trgovinska in gospodarska partnerica.  

Kitajski državni predstavniki so se na nove omejitve v ameriški doktrini zmanjševanja tveganja v odnosu do svoje države pričakovano odzvali z razočaranjem in že poznano retoriko, češ da Američani svojo napredno tehnologijo in znanje poskušajo uporabljati kot orodje (oziroma orožje) v prizadevanjih po zmanjševanju kitajskega vpliva.

Vendar omenjene izjeme prepovedi ter ostre kritike republikancev kažejo na to, da je izvršni ukaz pravzaprav ovca v volčji preobleki. Z njo si Bela hiša po eni strani prizadeva utišati domače (zlasti republikanske) kritike, ki ji očitajo otoplitev odnosov z antagonistično Kitajsko, po drugi pa nadaljevati okrepljene diplomatske napore v smeri zmanjševanja tveganj nadaljnjih zaostrovanj v tem kritičnem geopolitičnem odnosu.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar