.webp){kind=icon}
Evropska unija in Turčija razpravljata o posodobitvi trgovinskega dogovora, s čimer bi Turki pridobili zaupanje evropskih partnerjev in vlagateljev. Zunanji ministri EU so prejšnji mesec nakazali, da si prizadevajo za tesnejše vezi s Turčijo, med drugim tudi zaradi poteze turškega predsednika Recep Tayyip Erdogana, ki je dal zeleno luč švedskemu članstvu v vojaški zvezi Nato. Preden je podprl pristop Švedske, je Erdogan podporo pogojeval z obnovo pristopnih pogajanj Turčije z Evropsko unijo.
"V zvezi s tem je treba razpravljati o težkih vprašanjih. Po poletju jih bomo preučili in videli, ali je mogoče graditi na teh novih signalih iz Turčije."," je za Bloomberg povedal Paolo Gentiloni, evropski komisar, pristojen za carino. Komisar se je v zadnjih dveh tednih dvakrat srečal s turškim finančnim ministrom Mehmetom Simsekom in dejal, da ga zanima slišati ministrova "pozitivna sporočila tako o gospodarskih načrtih vlade kot o odnosih Turčije z EU".
V Bruslju so pozdravili prizadevanja Turčije za obnovitev odnosov z EU, medtem ko država snubi tuje vlagatelje, da bi pomagali spodbuditi šibko gospodarstvo in končati krizo močno povišane inflacije, ki naj bi ob koncu leta dosegla 58 odstotkov. Turčija se je oddaljila od EU zaradi načina vodenja države, ki ni daleč od totalitarizma.
'Ni pomembno, ali postanemo članica EU'
Simsek je prejšnji teden na konferenci v Salzburgu dejal, da ni pomembno, ali bo Turčija ob koncu procesa postala članica EU. "Vse, kar potrebujemo, je možnost nadaljevanja poti, ki je tako pomembna v smislu širše transformacije," je dejal turški minister. Del teh prizadevanj bi naj bila tudi omenjena posodobitev trgovinskega sporazuma.
"Turčija ima za seboj težko desetletje, morda smo zašli s poti," je med drugim dejal Simsek. EU in Turčija sta začeli pristopna pogajanja leta 2005. Čeprav je proces zastal, je Turčija ostala ključna gospodarska in obrambna partnerica evropskega bloka.
"Glede na zadnje odločitve in poteze Erdogana, tudi spremembe ekonomske politike, pričakujem, da se bo Turčija bolj nagnila k Zahodu, kot je to bila praksa do zdaj," je v začetku julija povedal evroposlanec in poznavalec geopolitike Klemen Grošelj. Čeprav bo s tem zelo verjetno poslabšala odnose s Putinom, pa Grošelj meni, da ima Turčija trenutno večjo korist, če se nagne k ZDA in njenim zaveznicam, saj Moskva "ni več takšna prioriteta, kot ji je bila ob začetku ukrajinske vojne".
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve, je 20. julija dejal, da bo rešitev napetosti glede Cipra ključna za ponovno sodelovanje s Turčijo. Ciper je razdeljen od leta 1974, ko je Turčija po državnem udaru zagovornikov unije države z Grčijo zasedla severno tretjino otoka.
Kot je dejal Simsek, bi lahko bil prvi koraki z EU vključevali dovoljenje, da so nekateri turški kmetijski proizvodi in storitve del carinske unije bloka. Sporazum o carinski uniji predvideva skupno zunanjo tarifo za vse industrijske izdelke, vendar ne velja za storitve, javna naročila ali kmetijstvo – razen za predelane kmetijske proizvode. Dvostranski trgovinski dogovori veljajo za kmetijske izdelke, izdelke iz premoga in jekla.
Evropska komisija, izvršna veja EU, si je dolgo prizadevala za posodobitev trgovinskega sporazuma s Turčijo, vendar ji ni uspelo doseči nobenega napredka ob poslabšanju dvostranskih odnosov in napetosti v vzhodnem Sredozemlju.
