Evropski izdatki za obrambo na ravni hladne vojne; Slovenija zaostaja

Medtem ko od začetka invazije mineva že 500 dni, se voditelji držav članic zavezništva Nata v litovski prestolnici sprašujejo, kako lahko poleg začetka postopka za vstop Ukrajine v alianso še pomagajo okupirani državi. Križarski pohod ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki poskuša nezakonito vojno po eni strani prikazati kot obrambno potezo Ruske federacije pred ekspanzionističnimi načrti Nata, po drugi pa kot 'specoperacijo' denacifikacije ukrajinskega političnega vrha, je v izjemno kratkem času popolnoma preoblikoval varnostno shemo starega kontinenta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je še pred nekaj leti govoril o "možgansko mrtvem" zavezništvu Nato, ki je po razpadu Sovjetske zveze in ustoličenju Putinovega režima, ki je po besedah poznavalca postsovjetskega prostora Denisa Manceviča sprva veljal celo za garanta političnoekonomske liberalizacije evrazijske velikanke, resda izgubljal svoj namen. Z razpadom železne zavese, ki se je vila vse od Baltika, razpolavljala Nemčijo in se preko srednje Evrope raztezala naprej do Trsta na severu Jadranskega morja, se je postopoma zmanjševala tudi pripravljenost držav članic za obrambne izdatke.   

Slovenija lani za obrambo namenila slabih 670 milijonov evrov

Slovenija je denimo leta 2004, ko je vstopila v zvezo Nato, po navedbah Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) za obrambo namenila 1,4 odstotka bruto domačega produkta (BDP). Delež se je v letih 2009 in 2010 povzpel celo na 1,6 odstotka, kar je bil vrhunec, saj je v naslednjih letih zaznati opazen trend zmanjševanja obrambnih sredstev.

Krčenje javne porabe v času evropske dolžniške krize je dodobra sklestilo državni proračun, z njim pa tudi vlaganja v obrambo naše države. Dno smo z 0,9 odstotka dosegli leta 2015, medtem ko Slovenija tudi v času zaostrenih varnostnih razmer v Evropi za vojsko nameni še vedno skromnih 1,26 odstotka BDP (slabih 670 milijonov evrov), kar je daleč pod dogovorjeno dvoodstotno mejo zveze Nato. Naša država zato z vidika obrambnih izdatkov ostaja med članicami zveze z najnižjimi izdatki, saj za njo zaostajajo le tri države (Belgija, Španija in Luksemburg).

Čeprav je ukrajinska vojna evropske države spodbudila k oblikovanju konkretnejših korakov v smeri izoblikovanja skupne evropske varnostne strukture, katere temelj je program dobave in izdelave orožja za potrebe Ukrajine, pa je predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan za Bloomberg Adria pred nedavnim ocenila, da so zadrege zahodnih zaveznikov v zvezi z dobavo večjih količin orožja Ukrajini dodatno razgalile "nezmožnosti evropske varnostne arhitekture po soočanju s takšnimi konflikti. Tisto, kar se nakazuje zdaj, je tudi nezmožnost evropske vojaške industrije po zagotavljanju primernih in zadostnih količin orožja in streliva za ukrajinsko vojsko."

Vojna in poslabšanje varnostnih razmer izdatke ženeta v nebo

Najnovejši junijski podatki za omenjeni program, ki je zamišljen v okviru evropskega mirovnega instrumenta EPF, razkrivajo, da je Evropska unija (EU) Ukrajini doslej poslala več kot 200 tisoč granat. Poleg dobav iz lastnih skladišč in skupnih nakupov streliva je EU predvidela še tretji steber, večjo proizvodnjo streliva in raket. Svet EU in evropski parlament sta tako konec minulega tedna sprejela tudi usklajeno besedilo načrta za proizvodnjo orožja (tako imenovani tretji steber), ki za vzpostavljanje evropskih orožarskih proizvodnih linij predvideva 500 milijonov evrov.

Kar se tiče obrambnih izdatkov v okviru severnoatlantskega zavezništva, pa je pomembna tema dvodnevnega srečanja v Vilni tudi omenjeni dvoodstotni delež BDP, ki naj bi ga članice namenile za obrambo. Po novem naj ta ne bi bil več zgornja, ampak spodnja meja. Z rusko agresijo na Ukrajino je namreč povezana krepitev Natove obrambne in odvračalne drže, kar pa lahko države članice zagotavljajo zgolj s povečanjem izdatkov za obrambo. Voditelji so prvi dan srečanja sklenili tudi s tremi novimi regionalnimi obrambnimi načrti, v okviru katerih bo v visoki pripravljenosti 300 tisoč Natovih vojakov.

"Članice so se trajno zavezale, da bodo v obrambo letno vlagale vsaj dva odstotka BDP in da bodo hitro storile več za izpolnitev svojih obveznosti," je včeraj v zvezi z novo usmeritvijo povedal generalni sekretar alianse Jens Stoltenberg.

Pojasnil je, da bo letos 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več, za prihodnje leto pa pričakuje, da se bo to število še precej povečalo. Trenutne ocene sicer kažejo, da se bodo izdatki evropskih članic in Kanade do konca leta povečali za 8,3 odstotka, kar je po oceni sekretarja največ v zadnjih desetih letih.

Čeprav se bodo izdatki za obrambo v prihodnje še povečevali, podatki Sipri za minulo leto kažejo, da se ti od začetka vojne že tako ali tako skokovito povečujejo. Toliko denarja, kot so ga v dobrem letu za tovrstne izdatke namenili evropski zavezniki, namreč niso že od časov hladne vojne.

Evropski vojaški izdatki so se medtem povečali za 13 odstotkov na 480 milijard dolarjev. Vojaška poraba srednjeevropskih in zahodnoevropskih držav je lani dosegla 345 milijard dolarjev. Izdatki so za tretjino večji kot pred desetletjem, ob upoštevanju inflacije pa so prvič presegli raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna, razkrivajo podatki inštituta.

Največja porabnica proračunskih sredstev za obrambo v Evropi je Združeno kraljestvo, ki je temu sektorju namenila 68,5 milijarde dolarjev. Sledi Nemčija, ki je lani pod kanclerjem Olafom Scholzem zagnala najobsežnejši program oboroževanja po drugi svetovni vojni, za kar je namenila 55 milijard dolarjev in se povzpela na sedmo mesto globalne lestvice. Na tej sicer pri vrhu kraljujejo Združene države z 877 milijardami dolarjev, druga je z 292 milijardami njena glavna tekmica Kitajska, na tretjem pa Ruska federacija z 86,4 milijarde.

Za ilustracijo: Ukrajina je v lanskem letu za obrambo namenila 44 milijard dolarjev, kar je za 640 odstotkov več kot v letu 2021 in največje medletno povečanje odkar Sipri zbira podatke.

 

Slovenija z dvema odstotkoma BDP do konca desetletja

Slovenija je lani za obrambo namenila 734 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 620 milijonov evrov v cenah iz leta 2015, kar znaša 1,26 odstotka BDP. Leta 2021 je medtem namenila 645 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 581 milijonov v cenah iz leta 2015, kar pa znaša 1,24 odstotka BDP.

Naša država je lani z 21,3 odstotka presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo, medtem ko je za infrastrukturo namenila 3,1 odstotka, v skupne operacije pa 22,3 odstotka obrambnega proračuna. Večji del, 53,3 odstotka pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.

Slovenija pa je v skladu z načrti zavezništva konec marca sprejela resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030. Če je  lanski BDP države po podatkih državnega statističnega urada Surs znašal 58.989 milijonov evrov, bi ob predpostavki, da bi dvoodstotno stopnjo upoštevali že danes, to teoretično pomenilo, da bi za obrambo namenili 11.798 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar