EU po Rusiji prehaja na vojno ekonomijo; kakšna bo vloga slovenske industrije?

Na včerajšnjem neformalnem srečanju so obrambni ministri članic Evropske unije (EU) naredili prve konkretne korake v smeri skupnih nabav orožja in opreme – zlasti topniškega streliva – za potrebe Ukrajine, ki se v zadnjih tednih sooča z okrepljenim pritiskom ruskih napadalcev. Medtem ko se obleganje mesta Bahmut na vzhodu države očitno pomika v sklepno fazo, saj naj bi bil večji del že rokah ruskih napadalcev oziroma – natančneje – enot paravojaške skupine Wagner, so sile ruskega predsednika Vladimirja Putina včeraj silovito obstreljevale več ukrajinskih mest vzdolž frontne črte.

"Opažamo, da Rusija pošilja vse več vojakov, vse več sil, in kar ji manjka v kakovosti, poskuša nadoknaditi v količini. Doživeli so velike izgube, hkrati pa ne moremo izključiti, da bi lahko Bahmut v prihodnjih dneh padel," je ob robu zasedanja obrambnih ministrov v Stockholmu povedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Po Rusiji na vojno gospodarstvo prehaja tudi EU

Kakor smo na straneh Bloomberg Adrie poročali včeraj, je ukrajinska vojna zaradi izjemnega nasilja uličnih bojev v Bahmutu eskalirala v surovosti, s čimer se je potratnosti v orožju in opremi pridružila še popolna negacija življenja vojakov. Strateško nepomembni Bahmut je simbolični koncentrat konflikta, saj obenem simbolizira hrabrost ukrajinskih branilcev, privatizacijo vojne – mesto naj bi zasedle enote plačancev Wagner –, njeno regresijo v nesmiselno in skrajno nasilno klanje, ne nazadnje pa so se ob njegovem skorajšnjem padcu zahodni zavezniki dogovorili tudi za začetek prehoda na vojno gospodarstvo.

Kakor smo ob obletnici vojne v okviru naše analize konflikta ugotavljali s strokovnjaki z najrazličnejših področij, je prehod gospodarstev in industrije v izdelavo orožja kritičen moment vojne, ki zaenkrat zlasti ruskim napadalcem omogoča vzdrževanje in pokrivanje orjaških potreb po orožju, opremi in ne nazadnje ljudski sili. Kremlju je namreč s sorazmerno hitrim preoblikovanjem industrije v minulem letu uspelo vzdrževati bolj ali manj enakomeren pritisk na fronti, ki je tik pred obletnico vojne kulminiral v okrepljeni ofenzivi.

Oblikovanje mehanizma skupnega naročanja orožja in opreme bo v okviru EU v izhodišču zasnovan na nabavah streliva – zlasti topniškega –, ki je na eni strani zaradi izjemne porabe, na drugi pa zaradi dejstva, da so skladišča streliva v Evropi in Združenih državah Amerike (ZDA) praktično prazna, postalo ena ključnih spremenljivk strateške (raz)rešitve konflikta. Do (ne)zmožnosti prehoda na vojno gospodarstvo v okviru EU je kritična tudi predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan, ki meni, da so zadrege zahodnih zaveznikov v zvezi z dobavo večjih količin orožja Ukrajini dodatno razgalile "nezmožnosti evropske varnostne arhitekture po soočanju s takšnimi konflikti. Tisto, kar se nakazuje zdaj, je tudi nezmožnost evropske vojaške industrije po zagotavljanju primernih in zadostnih količin orožja in streliva za ukrajinsko vojsko," je kritična Juvan.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po zasedanju v Stockholmu sporočil, da so se obrambni ministri včeraj načelno strinjali z njegovim predlogom, da bi nadaljnje dobave streliva Ukrajini, kar bi bil tudi prvi korak v smeri prehoda EU na vojno ekonomijo, temeljil na treh stebrih. V okviru prvega bi iz evropskega mirovnega instrumenta EPF namenili milijardo evrov za takojšnjo dobavo streliva iz že obstoječih zalog evropskih vojsk. Na naše vprašanje, koliko Slovenija prispeva v ta instrument, so nam s pristojnega ministrstva za obrambo (MORS) odgovorili, da je prispevek Slovenije v proračun EPF "določen glede na bruto domači prihodek (BDP)".  Lani je bil ta 0,35 odstotka za operacije in 0,34 odstotka za ukrepe pomoči, navajajo. Doslej je naša država v skupni proračun EPF po podatkih MORS vplačala 2.760.927 evrov.

To je tudi razlog, da je slovenski minister pristojen za vprašanje obrambe Marjan Šarec po včerajšnjem neformalnem srečanju v izjavi za javnost izpostavil, da so pri skupnih nabavah streliva poleg hitrosti in učinkovitosti "pomembna tudi finančna sredstva in pa vprašanje, koliko so države članice pripravljene prispevati". Z MORS so nam sporočili, da naša država podpira pobude Evropske komisije za skupne nabave streliva, in dodali, da je ministrstvo v minulem letu že izkazalo interes po skupnih nabavah streliva držav članic prek Evropske obrambne agencije EDA, kamor bi bilo po njihovem smiselno vključiti tudi nabave streliva za Ukrajino.

Marjan Šarec poudarja priložnost za slovensko orožarsko industrijo

Drugi steber mehanizma predvideva skupno naročanje topniških izstrelkov, čemur bi prav tako namenili milijardo evrov, in sicer prek EPF v okviru skupnih nabav EDA. Tretji steber pa bi bil namenjen povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Prav evropski orožarji naj bi sicer imeli po informacijah, ki so v medije pricurljale v zvezi z gradivom neformalnega srečanja, ekskluzivno pravico pri izpolnjevanju naročil mehanizma skupnih nabav orožja. Čeprav besedilo t. i. non-paperja, podobno kot Juvan, izraža dvom v sposobnost evropske orožarske industrije, in sicer da z obstoječimi kapacitetami zadosti potrebam zalaganja ukrajinske vojske, vseeno ne predvideva vključevanja podjetij ostalih držav zveznic, denimo ameriških.

A to je zaenkrat zgolj neformalni predlog, t. i. non-paper, uradno besedilo pa bo obravnavano na Svetu za zunanje zadeve 20. marca, ko je na vrsti srečanje evropskih ministrov za zunanje in obrambne zadeve.

Zalaganje Ukrajine s strelivom bi obrambni industriji EU posredno zagotovilo ustrezen in predvsem stabilen okvir poslovanja. Evropskim orožarjem bi to omogočalo precej natančno načrtovanje tako količine proizvedenega orožja kot tudi obseg potencialnih investicij v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Kot kaže primer širjenja proizvodnih kapacitet nemškega koncerna Rheinmetall, je to ključen vidik bolj homogene evropske obrambne in vojaške industrije, za katero Juvan meni, da je bila doslej "zgolj ideja, daleč od realnosti". Nemški koncern je namreč po lanskem prevzemu španskega orožarja postal največji evropski izdelovalec topniškega streliva zahodnih kalibrov 105 in 155 milimetrov, ki jih zaradi obsežnih dobah topništva zahodnega porekla v veliki meri uporablja ukrajinska vojska.

Poleg tega se je Rheinmetall z madžarsko vlado dogovoril o gradnji treh proizvodnih obratov. Natančna vrednost naložbe po poročanju Bloomberga ni jasna, a predstavniki nemškega koncerna so povedali, da naj bi se gibala okoli trimestne številke milijonov evrov. V soboto pa je nemški časnik Rheinische Post objavil intervju z izvršnim direktorjem nemškega koncerna Arminom Pappergerjem, v katerem je ta povedal, da je njegovo podjetje v intenzivnih pogovorih z vlado predsednika Volodomirja Zelenskega za postavitev še ene tovarne v Ukrajini. "Za 200 milijonov evrov lahko hitro vzpostavimo produkcijo 400 tankov Panter," je v zvezi z najnovejšim orožarskim poslom, ki ga poganja morija na vzhodnoevropski fronti, povedal Papperger.

Pri tem se logično postavlja vprašanje, kaj ima lahko od tega slovenska orožarska industrija. Ne nazadnje je minister Šarec mesto slovenske orožarske industrije pri izpolnjevanju naročil, ki naj bi sledile v kratkem, povzel v izjavi, da je treba "skupno javno naročanje EU nadgraditi s krepitvijo evropske obrambne tehnološke in industrijske baze". V zvezi s tem so na MORS izpostavili tudi "sodelovanje malih in srednjih podjetij, kar je izrednega pomena predvsem za Slovenijo".

"V Sloveniji imamo vzpostavljeno trajno sodelovanje z gospodarskim interesnim združenjem Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS), ki je reprezentančno gospodarsko interesno združenje na obrambnem področju. Z Grozdom obrambne industrije Slovenije ima MORS podpisan krovni dokument o sodelovanju," so nam v odgovoru na vprašanje, kako namerava Slovenija izkoristiti to poslovno priložnost in na drugi strani priskočiti na pomoč domači orožarski industriji, sporočili iz ministrstva.

Ob tem navajajo, da podjetja in raziskovalne institucije podpirajo tudi prek drugih mehanizmov, kot je na primer spodbujanje raziskav in razvoja. V letošnjem letu so sredstva za obrambne raziskave, tehnologije in inovacije narasle na 12,5 milijona evrov, "kar predstavlja 1,49 odstotka obrambnih izdatkov". Za naslednje leto pa MORS načrtuje skorajšnjo podvojitev vložka na 24 milijonov evrov.

Orožarji zaenkrat brez komentarja

V GOIS je po razpoložljivih podatkih vključenih 52 podjetij, medtem ko ima soglasje MORS za proizvodnjo orožja in vojaške opreme 69 slovenskih podjetij, dovoljenje za promet pa 56. Podjetij, ki imajo hkrati soglasje in dovoljenje, je 22.

V zvezi s tem, kakšno vlogo bi lahko slovenska podjetja igrala v okviru izpolnjevanja skupnih naročil, Juvan meni, da pri nas imamo "nekaj visokotehnoloških podjetij, ki so pomembni akterji na trgu visoko specializiranih vojaških produktov", da pa slovenska orožarska industrija "ne proizvaja takšnih proizvodov, kot jih zdaj potrebuje ukrajinska vojska". NA vprašanje, katero od slovenskih podjetij bi se lahko priključilo skupnim nabavam topniškega streliva, Juvan odgovarja, da "po mojem vedenju slovenska podjetja ne proizvajajo topniške municije tega kalibra. Največji in najbolj znan slovenski proizvajalec streliva je Arex, ki proizvaja strelivo manjšega kalibra."

S prošnjo za komentar dogovora evropskih ministrov smo kontaktirali tudi dolenjski Arex, ki se na naše pozive ni odzval. Prav tako smo poskušali pridobiti komentar predstavnikov podjetij Valhalla, Armas in Fotona, ki so člani GOIS, a so naše prošnje zavrnili. Matej Miklavčič, ki poleg direktorske funkcije v podjetju Armas opravlja tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta GOIS, nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je z dogovorom, ki se je pripravljal že dlje časa, sicer seznanjen, vendar dokler v zvezi z njim ni jasno kaj bolj konkretnega, ne želi dajati izjav.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar