Biblične poplave ne bodo sprale ruskih vojnih zločinov

Ukrajinske sile so v pripravah na težko pričakovano protiofenzivo zbrale dvajset novih brigad, kar pomeni 50 tisoč mož, opremljenih z modernim zahodnim orožjem, ki ga je v eni največjih in najuspešnejših diplomatskih kampanj doslej pri zahodnih zaveznikih izposloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Čeprav je kot nekdanji igralec izjemno vešč nastopanja, predvsem pa psiholoških in retoričnih prijemov, Zelenski pravzaprav ni imel druge izbire, kot da svojim silam izposluje nemogoče: od tankov, topniških granat, pa vse do modernih raket in  jurišnih letal. Končni mir v tej totalni in brezkompromisni vojni bo namreč odločila zmaga na bojišču, ne pa najrazličnejše politične rešitve oziroma kompromisi. To ne nazadnje dokazuje tudi nedavna razstrelitev jezu na jugu Ukrajine, ki je poleg nepojmljive humanitarne katastrofe povzročila tudi negotovosti na mednarodnih trgih hrane.

Taktična poteza z osupljivo humanitarno ceno poganja rast cen kmetijskih pridelkov

Že dolgo časa je namreč jasno, da se je ruski predsednik Vladimir Putin z razvlečeno vojno, ki bi se po vseh načrtih in predvidevanjih morala končati v nekaj tednih, v megalomanski želji po restavraciji ruskega imperija namesto s krono nekdanjih ruskih cesarjev okronal s trnjem zgodovinske tragedije. Sprevržene Putinove sanje o tem, kako se bo na čelu svojih tankovskih kolon do sedeža ukrajinskega predsedstva zmagoslavno popeljal po kijevski ulici Bankov, so se po dobrih petnajstih mesecih razblinile v apokaliptični boj za življenje in smrt kremeljskega režima.

Temu primerne so tudi metode, s katerimi ta poskuša prekrižati načrte ukrajinskim osvoboditeljem, ki si z raztegovanjem ruskih sil na bojišču in preslikavo konflikta na ruska obmejna območja v zadnjih tednih prizadevajo zmehčati utrjene ruske položaje vzdolž 1300-kilomterske frontne črte. Razstrelitev enega največjih jezov na jugu Ukrajine blizu kraja Nova Kahovka je samo zadnja v vrsti neprestanih eskalacij surovosti, poglobitev humanitarne krize in neštetih kršitev mednarodnega prava, za katere je povečini odgovoren kremeljski režim. Vsekakor pa Putinov - zaenkrat še nepotrjen - zadnji vojni zločin, zaradi katerih si je pred nedavnim že prislužil tiralico Mednarodnega kazenskega sodišča, ni naključje.

Na to misel napeljuje dvoje stvari, in sicer v prvi vrsti taktični razmislek, saj razstrelitev jezu po oceni zdaj že redne sogovornice Bloomberg Adria na temo ukrajinske vojne obramboslovke Jelene Juvan v včerajšnjih Odmevih močno otežuje izvedbo ukrajinske protiofenzive. Poplave, kot še ena cinična poteza v naboru umazanega hibridnega vojskovanja, kjer ta vojna izkazuje svoj največji inovacijski naboj, pa imajo zavoljo zagotavljanja strateške prednosti konkretno katastrofične posledice.

Poplave namreč ogrožajo življenja več kot 60 tisoč civilistov na obeh straneh mogočnega Dnepra. Uničenih in kontaminiranih je tudi preko 10 tisoč hektarjev kmetijskih površin, zaradi česar se bodo že tako kritične humanitarne razmere ob fronti črti še dodatno poslabšale. Mednarodne človekoljubne organizacije pa ob tem opozarjajo, da je povodenj odnesla tudi številne mine, za katere je predstavnik Rdečega križa Erik Tollefsen v izjavi za AFP dejal, da ne vedo več natančno, kje so in kje bodo končale.

Bloomberg je v zvezi z gospodarskimi razsežnostmi (ne)precedenčnega vojnega zločina, ki po ocenah ukrajinskega državnega tožilstva vsebuje elemente ekocida (po oceni Kijeva naj bi šlo za največjo katastrofo po nesreči v černobilski jedrski elektrarni), v zadnjih dneh poročal, da je katastrofa v nebo pognala tudi cene žitaric na svetovnih trgih. Žita so se podražila za skoraj štiri odstotke, medtem ko se je koruza podražila za dva odstotka.

Bloomberg

 

Putinovi generali so tako po vsej verjetnosti resno ogrozili, ali v najslabšem primeru vsaj odložili, ukrajinski protinapad na jugu države, kjer naj bi po ocenah vojaških strokovnjakov zelo verjetno potekal eden izmed ključnih koridorjev prodora v smeri strateško in historičnega pomembnega Krima. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je cesta, ki je bila speljana preko mogočnega jezu, po besedah Juvan, ena redkih v regiji, preko katere bi se lahko pomikala vojaška mehanizacija, vključno z modernimi težkimi tanki, ki jih je svojim borcem z mednarodno diplomatsko ofenzivo zagotovil predsednik Zelenski.

Putin navdih za uničenje jezu poiskal pri Stalinu?

Medtem ko se po današnjem poročanju Bloomberga v Putinovih grandioznih iluzijah izgublja tudi tamkajšnja politično-gospodarska oligarhična kvazidržavna struktura, ki je resda opustila vsakršno upanje na končno zmago, kljub temu pa še vedno stoično izpolnjuje zavržne ukaze kremeljskega samodržca, pa je tudi najnovejši vojni zločin na ukrajinskih tleh le eden izmed kamenčkov historičnega terorja, ki ga Moskva že desetletja in celo stoletja izvaja na širšem ukrajinskem ozemlju.   

Drugi razlog, ki napeljuje na zaključek, da je uničevanje civilne infrastrukture in cinično ogrožanje življenj civilne populacije za ustvarjanje taktične prednosti na bojišču metoda ruskih oboroženih sil, je še zdaleč ne nepomembno dejstvo, da so ruski vojaki v preteklosti na Dnepru že izvedli podobno diverzantsko akcijo. Ko so namreč rdečearmejci leta 1941 poskušali zadržati navidez nezaustavljive nemške sile, so na povelje Stalina razstrelile jez blizu Zaporožja. Ta Nemcev pri izvedbi svojih zavojevalskih načrtov sicer ni bistveno oviral, so pa biblične vode pomorile od 20 pa vse tja do 100 tisoč Ukrajincev.  

Putin, za katerega je povsem jasno, da invazijo na Ukrajino izvaja s kombiniranjem razmisleka o aktualnem stanju razmer v svetu ter navezave na že zdavnaj izsanjane iluzije o ruskih tamponskih in varnostnih conah, si je s še eno historično navdahnjeno potezo kvečjemu porušil še enega izmed simboličnih zasilnih mostov, preko katerega bi se lahko izognil propadu svojega režima in posledični dezintegraciji Ruske federacije. Biblične poplave v Ukrajini namreč ne bodo sprale očitkov o ruskih vojnih okrutnostih, ampak jih bodo – prav nasprotno – samo še dodatno poglobile in razkrile.