Ukrajina v zrcalu spomina na jedrsko opustošenje Hirošime

Ko sta se ob lanski 77. obletnici jedrskega bombardiranja japonskega mesta Hirošima tamkajšnji župan Kazumi Matsui in generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres poklonila 140 tisočim umrlim Japoncem, ki jih je tik pred koncem druge svetovne vojne v prah hipoma spremenila prva jedrska bomba, so bile reminiscence na takratne usodne trenutke srhljivo žive. Namesto da bi svet v osemdesetih letih civilizacijskega napredka žrtvam jedrskega opustošenja le omogočil spokojni in predvsem večni mir, se ta z rusko agresijo na Ukrajino in vztrajnim rožljanjem jedrskega arzenala ruskega predsednika Vladimirja Putina že dobro leto ritensko pogreza v srhljivko brez primere.

Na agendi G7 tudi svetovni jedrski arzenal  

Medtem ko je spokojno tišino lanske avgustovske sobote v spominskem parku miru v Hirošimi prekinilo simbolično frfotanje kril 400 golobic, je Matsui spomin na jedrsko opustošenje svojega mesta in divjanje ruskih sil na geografsko resda oddaljeni, vendar pa v silovitosti in surovosti uničenja še zdaleč ne, ukrajinski fronti povezal z besedami, da Putinove grožnje z jedrskim orožjem v mednarodni javnosti nemara stopnjujejo protijedrsko zavest.

Župan mesta Hirošima, ki bo jutri prizorišče kritičnega zasedanja skupine držav skupine G7, je v svojem lanskem mirovnem govoru kremeljskemu zavojevalcu namenil nekaj ostrih besed, saj je njegovo soldatesko obtožil zlorabe lastnega naroda "kot vojnega orodja" ter "kraje življenj in preživetja nedolžnih civilistov v drugi državi."

Duhovi in strahovi vojne zgodovine, ki so zaradi ruske invazije na vzhodne meje Evrope znova vzniknili v vsej svoji mračnjaškosti, bodo namreč v dneh do nedeljskega izteka srečanja v ospredju zasedanja najvplivnejših voditeljev sveta. Na vrhu seznama agende bo tako (žal) pričakovano vojna v Ukrajini, a izostali ne bodo niti kompleksni poskusi formulacije ustreznega odziva Zahoda na vse bolj ekspanzionistične težnje Kitajske.

Kakor pritiče klavrnim varnostnim razmeram v svetu - in pa prizorišču srečanja -, bo visoko na seznamu tudi stanje svetovnega jedrskega arzenala. Po ocenah analitikov in sodeč po dokumentih, vezanih na skupno izjavo, ki so doslej pricurljali v javnost, bodo voditelji G7 poskušali predvsem pritisniti na Rusijo, da preneha z nezakonito vojno in prisluhne vse glasnejšim pozivom k miru.

Kitajski ključ in Bidnove skrbi

Težava ukrajinskega mirovnega rebusa pa je seveda ta, da bo moral Zahod pri tem v svoje mirovne kalkulacije nekako vključiti tudi Kitajsko. Torej državo z nespornimi in prav nič prikritimi geopolitičnimi in ekonomskimi apetiti, ki ji voditelj Xi Jinping želi vrniti - po njegovem - zasluženi naziv nekdanjega osrednjega cesarstva sveta in kar jo posledično vse bolj potiska v vlogo konkurentke ameriški hegemoniji. Kako (ne)uspešni bodo pri tem delikatnem in nadvse zapletenem lovljenju ravnotežja predstavniki G7, s katerim bi se lahko Zahod le dokopal do kitajskega ključa za odklenitev miru v Ukrajini, je sicer že nekaj časa ključno vprašanje, ki visi nad mednarodno skupnostjo.

A pri tem se postavlja še eno pomembno vprašanje, in sicer, v kolikšni meri bodo na Japonskem zbranim voditeljem jemale pozornost in sposobnost reševanja problemov skrbi iz domačih logov. Srečanje v Aziji, ki zaradi prizorišča in pa poudarka na kitajskem oziroma tajvanskem vprašanju, težišče geopolitičnih trenj iz Evrope simbolično preslikava v Indopacifik, pač prihaja ob zelo nerodnem času.

Zlasti za človeka, od katerega bo v Hirošimi odvisno skoraj vse - od iskanja politične rešitve ukrajinskega konflikta, do svetovnih energetskih zagat in vprašanja upravljanja z umetno inteligenco. Prisotnost in prisebnost ameriškega predsednika Joeja Bidna bosta še najbolj kritični pri vprašanju omejevanja aktualnih svetovnih zalog jedrskega orožja. Preko spoprijemanja Zahoda z izzivom omejevanja političnih, ekonomskih in ne nazadnje osvajalskih apetitov Pekinga pa bo nemara še bolj pomembno vprašanje števila jedrskih konic v prihodnosti. Tudi Kitajska je jedrska sila, čigar jedrski oborožitveni arzenal naj bi se do konca 2035 početveril. Tako bo moral Biden ob obilici mednarodnih izzivov sočasno najti tudi čas in skupni jezik z republikanskimi uporniki na Kapitolu. Ti dvig pragu zadolževanja Združenih držav Amerike (ZDA) izkoriščajo kot vzvod političnega pritiska na demokratskega predsednika.

Xijeva azijska šesterica kot protiutež G7

Bloomberg v zvezi z analizo nalog, ki čakajo voditelje G7, izpostavlja tudi vprašanje zbliževanja Zahoda z državami t.i. globalnega juga. V vse bolj multipolarnem svetu se države Afrike, osrednje Azije, Južne in srednje Amerike ter Bližnjega vzhoda v iskanju strateških povezav ne ozirajo več najprej proti Zahodu in ZDA, ampak vse bolj iščejo priložnosti v svoji soseščini; še bolj pa na Kitajskem. Bloomberg navaja, da je Japonska zato ob robu vrha povabila voditelje iz držav, kot so Vietnam, Indija, Brazilija in predstavnike Afriška unije.

Številne izmed njih se namreč izogibajo pridružitvi koaliciji držav, ki so proti Rusiji uvedle sankcije, saj se zavedajo, da bi to lahko imelo katastrofalne posledice za njihova manjša in izrazito izvozno usmerjena gospodarstva. Mnoge izmed njih Američanom zamerijo tudi dolgoletno zapostavljanje, ali pa jim kar naravnost očitajo, da jih pokroviteljsko poučujejo o vrednotah in človekovih pravicah, čeprav imajo same s tem nemalo težav.

Sporočilo globalnega juga je, da mora skupina G7 bistveno izboljšati odnos in jih začeti jemati kot enakovredne partnerje, še ugotavlja Bloomberg. Argument, ki se sliši iz prestolnic držav v razvoju, je zato bistveno drugačen, kot je bil večidel 20. stoletja in celo do nedavnega: "Vi našo podporo potrebujete bolj, kot mi vašo."

 

 

Razlog? Kitajska, ki mimogrede od danes naprej v Xi'anu gosti voditelje petih srednjeazijskih držav. Kazahstan, Tadžikistan, Kirgizija, Turkmenija, Uzbekistan in Kitajska na prvi pogled resda ne delujejo tako impresivno kot seznam G7, pa vendar z njihovim vrhunskim srečanjem Peking želi demonstrirati svoj naraščajoči vpliv v Aziji in harmonijo odnosov z nerazvitimi državami globalnega juga. Kitajska se, svoji izjemni gospodarski moči navkljub, v odnosu do zapostavljenih držav globalnega juga namreč še vedno rada postavlja v vlogo razvijajočega gospodarstva, saj s tem sporoča, da razume potrebe, težave in zlasti zamere tovrstnih držav do Zahoda.

Da gre za kitajsko protiutež sočasnemu srečanju G7 v azijski soseščini, odraža tudi dejstvo, da so na agendi skorajda identična vprašanja, kot jih ima v svojih izhodiščnih dokumentih zapisana skupina, ki bo zasedala v Hirošimi. Med njimi poleg gospodarskih izzivov izstopa ukrajinska vojna in pa tudi vloga oziroma prihodnost odnosov s Kitajsko. A zrcalno sliko Hirošime v Xi'anu bo pačila ključna razlika, saj bodo sicer identične teme obravnavane z vidika Kitajske kot mirovne posrednice, gospodarske partnerice in strateške zaveznice, ne pa "gospodarske in sistemske tekmice" Zahoda ter strateške partnerice jedrske Rusije.