Srečanje G7: Iz indijskega kaosa v spokojno japonsko slogo

Finančni ministri najrazvitejših držav sveta, zbranih v skupini G7, so bili na srečanju v japonskem pristaniškem mestu Niigata neobičajno složni. Po treh dneh pogovorov so namreč brez težav in karseda hitro prišli do konsenza o besedilu skupne izjave.

Ta napoveduje oziroma potrjuje tri stvari. Na prvem mestu je potrditev, da podpora zahodnih zaveznikov Ukrajini pred kritično protiofenzivo še naprej ostaja neomajno trdna. Poleg tega so se strinjali, da globalno gospodarstvo po pandemskem kaosu potrebuje preureditev sistema dobavnih verig ter da je treba še naprej budno spremljati dogajanje v bančnem sektorju, ki vpliva na ustaljeno delovanje mednarodnih finančnih trgov.

Da so bili ministri sedmerice držav – pridružila pa se jim je tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde –, ki v veliki meri narekujejo politično-gospodarski utrip mednarodne skupnosti, neprimerno bolj usklajeni kot pred dobrimi tremi meseci, ko so se v okviru razširjenega kolegija skupine G20 sestali v indijskem Bangaloreju, ugotavlja tudi Bloomberg.

 

 

Za prepir sta potrebna dva – Kitajska in Rusija

Pomembna razlika med obema skupinama je seveda, da v prvi – in z vidika vpliva na dogajanje v svetu geopolitike in gospodarstva pomembnejši – ni ne Rusije ne Kitajske. "Skupaj smo obsodili ruski napad na Ukrajino – pri tem smo imeli zelo veliko skupnih točk, razen zelo dvoumne Kitajske," je o tem, zakaj se indijsko srečanje ni zaključilo z običajno skupno izjavo, pod katero se podpišejo vse prisotne države, takrat potarnal nemški finančni minister Christian Lindner.

Države G20 so v 14 strani dolgem dokumentu v luči zaradi inflacije razburkanega globalnega ekonomskega oceana resda napovedale previdnost pri sprejemanju nadaljnjih korakov na področju monetarne in širše gospodarske politike. Nekoliko manj – pa vendar – so si bile tudi enotne, da naravnost katastrofalne razmere na področju meddržavnih posojil pripadnice globalnega juga vodijo v neizplačljive dolgove, iz katerih se brez njihovega odpisa ali vsaj prestrukturiranja države, kot sta Pakistan in Šrilanka, ne bodo kar tako izkopale.

Že to je bil namreč dovolj jasen opozorilni strel čez krov Kitajske. Peking zavoljo svojih orjaških ekonomsko-infrastrukturnih programov, kot je pobuda Pas in cesta, številne države, ki so bodisi odrezane od virov mednarodnega financiranja v okviru Mednarodnega denarnega sklada (MDS) oziroma Svetovne banke bodisi se jim zdijo pogoji zadolževanja, ki v primeru omenjenih mednarodnih institucij s seboj prinašajo kopico korenitih reform v smeri ekonomske in – še pomembneje – politične liberalizacije, po mnenju Zahoda peha v t. i. dolžniško past.

Že zaradi te nič kaj prikrite obsodbe kitajske zunanjepolitične strategije je bilo takrat iluzorno pričakovati, da bo Peking pristal na obsodbo Rusije, ki pa je tako ali tako pomemben kitajski trgovinski partner predvsem z vidika energentov.

Krepitev dobavnih verig in skrb zaradi bank

Cvetoče češnje prefekture Niiagata so skupini G7 prinesle slogo in retorični esperanto, kajti krojači finančne usode najrazvitejših zahodnih držav so se strinjali, da je prva prioriteta odprava motenj v globalnih trgovinskih tokovih.  

Tudi tu je v ospredju Kitajska, saj se "svetovna tovarna" tudi po odpravi pandemskih omejitev le stežka pobira in vrača v ustaljene tirnice gospodarske rasti. Čeprav je drugo največje gospodarstvo prvo četrtletje zaključilo s 4,5-odstotno gospodarsko rastjo, ki je presegla pričakovanja analitikov, se temni oblaki zdaj že sistemske brezposelnosti med mladimi, šibkega notranjega trga in predvsem (pre)šibkega kapljanja tujih investicij kar nočejo razkaditi.  

Finančni voditelji G7 so zato v besedilu skupne izjave predlagali novo partnerstvo za krepitev odpornih in vključujočih dobavnih verig (angl. Resilient and Inclusive Supply-chain Enhancement – RISE), ki bo odprto tudi za države izven skupine G7 in bo predvidoma vzpostavljeno najpozneje do konca letošnjega leta, poroča Bloomberg.

Ker trdovraten srbež negotovosti v ameriškem in evropskem bančnem sektorju – številnim drastičnim sanacijskim ukrepom navkljub – vztraja še naprej, so bili ministri sklepčni v svojih prizadevanjih po zagotovitvi svetovne finančne stabilnosti. Medtem ko je skupina G7 v sporočilu ohranila stališče, da je svetovni finančni sistem še vedno "odporen", so udeleženci svoje voditelje in odločevalce v bančnem sektorju le pozvali k nadaljnji previdnosti.   

Medtem ko tuji mediji ugibajo, ali se je ukrajinska spomladanska protiofenziva že začela oziroma kje naj bi se ta odvila, odločenosti za nadaljnjo pomoč Kijevu na nivoju vrhunske mednarodne politike ne manjka. Čeprav se na političnem predvolilnem parketu v Združenih državah Amerike (ZDA) znova vzpenja že ničkolikokrat padli feniksz imenom Donald Trump, za katerega poznavalci pravijo, da bo okrnil finančno in vojaško pomoč ukrajinski zaveznici, pa so ministri G7 vnovič potrdili zavezanost vračanju ukrajinske suverenosti.

Pomoč Ukrajini se je od začetka leta povečala že na 44 milijard dolarjev, zaradi česar bo lahko z dodatnih 15,6 milijarde dolarjev pomoči v naslednjih štirih letih na pomoč priskočil tudi MDS. "Pozivamo k takojšnji prekinitvi nezakonite vojne Rusije proti Ukrajini, kar bi odpravilo eno največjih negotovosti glede svetovnih gospodarskih obetov," so finančno injekcijo Ukrajini pospremili finančni voditelji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar