Za ukrajinsko orožje kar denar iz kohezijskih skladov?

Ukrajinska vojna tudi po 15 mesecih ne kaže znakov umirjanja, saj se spopadi zlasti v popolnoma razrušenem Bahmutu nadaljujejo z nespremenjeno intenziteto in surovostjo. Ameriški obveščevalci so pred dnevi podali oceno, da je ruska stran v zadnjih petih mesecih za zavzetje strateško skorajda ničvrednega mesta, ki je postalo nadvse močan in za Ukrajince povezujoč simbol njihovega kljubovanja ruski agresiji, žrtvovala 20 tisoč vojakov.

Vzpostavljanje tretjega stebra skupnih nabav orožja

Čeprav ruski vojaški poveljniki, še pogosteje pa ekscentrični vodja zloglasne paravojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin praktično tedensko govorijo o padcu obleganega in zdaj že popolnoma razrušenega Bahmuta, ostaja dejstvo, da mesto duhov doslej še ni padlo v ruske roke.

To je po eni strani posledica tega, da se je poveljstvo ruskih sil naslonilo na nekdanjo sovjetsko doktrino vojskovanja, ki med drugim vključuje tudi s topništvom in letalstvom nekrite napade valov pehote, pri čemer je pričakovano neuspešno. Tovrstno početje ne odraža zgolj pomanjkanja strateškega razmisleka in taktičnih idej ruskega vojaškega poveljstva, saj hladnokrvno žrtvovanje vojakov razkriva tudi zavržno nečloveško kalkulacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki stavi na številčno premoč ruske vojske.

Po drugi strani pa se Ukrajinci navalom ruskih sil zelo uspešno upirajo zaradi učinkovitega topništva, kjer pa se že nekaj časa kaže težava s pomanjkanjem streliva za pretežno zahodne artilerijske sisteme, ki so jim jih dobavili zavezniki. Prav dobave slednjega – pa tudi drugih kosov orožja in streliva – predstavljajo cilj in smisel naporov Evropske unije (EU) pri zagotavljanju ustrezne vojaške pomoči ukrajinskim branilcem.

Tako je evropski komisar za notranji trg Thierry Breton konec prejšnjega tedna na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da mora "evropska obrambna industrija pokazati pot, s katero lahko preidemo na način vojnega gospodarstva", ob tem pa predstavil konkretnejše načrte za krepitev oziroma vzpostavljanje proizvodnih kapacitet evropske obrambne industrije. "Govorimo o širitvi obstoječe proizvodnje, posodobitvi proizvodnje, morda o vzpostavitvi novih proizvodnih linij znotraj že obstoječih tovarn, pa tudi o preureditvi starih tovarn streliva, ki jih je mogoče prilagoditi sedanjim standardom," je še povedal.

 

 

Čeprav se je sprva nekoliko ambiciozno napovedovalo, da bodo prve pogodbe za skupna naročila topniškega streliva v višini milijarde evrov iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) podpisane že konec aprila oziroma v začetku maja, se po trenutno razpoložljivih informacijah to še ni zgodilo. Del razloga za zamudo so zagotovo pomisleki nekaterih držav članic, ki se zavzemajo za strožje pogoje v pogodbah za zagotavljanje orožja za ukrajinske in evropske oborožene sile. O pomislekih nekaterih držav EU, na čelu s Francijo, glede možnosti vključevanja neevropskih orožarskih podjetij – predvsem iz Turčije – v evropski program skupnih nabav streliva smo pred časom na spletnih straneh Bloomberg Adria že poročali.

Po drugi strani se ukrajinska vojna ne umirja oziroma se kvečjemu stopnjuje, saj se Ukrajinci poleg branjenja Bahmuta, kjer igra topništvo pomembno vlogo pri odbijanju navalov ruske pehote, mrzlično pripravljajo na težko pričakovano spomladansko protiofenzivo. Časa je torej vse manj, saj naj bi se po napovedih ameriških obveščevalcev uvodna faza protiofenzive začela že konec aprila.

Za orožje tudi denar kohezijskih skladov?

Zato je Breton minuli konec tedna omenil celo možnost, da naj države članice za potrebe hitrejšega vzpostavljanja oziroma krepitve proizvodnih kapacitet razmislijo o črpanju denarja iz civilnih programov, kot so kohezijski skladi, in celo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). "Poleg neposrednih proračunskih sredstev sproščamo tudi sredstva iz kohezijskih skladov," je bil jasen komisar. Vzpostavljanje tretjega stebra zagotavljanja orožja za Ukrajino – tj. proizvodnje – je namreč obenem ključni in najkompleksnejši del evropskega načrta proizvodnje predvidenega milijona kosov topniškega streliva na leto.

V zvezi z izkoriščanjem te možnosti smo s strani ministrstva za obrambo (MORS) in kabineta predsednika vlade Roberta Goloba prejeli pojasnilo, da naša država o tej opciji financiranja ne razmišlja. O smislu pokrivanja izdatkov za obrambo iz skladov za civilne projekte dvomi tudi Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki pravi, da "kohezijski skladi veljajo za nedotakljive".

Čeprav je evropski komisar v zadnjem mesecu obiskal številne potencialne proizvodne lokacije po Evropi, ki bi lahko sodelovale pri napovedanem prehodu na vojno gospodarstvo, svoja opažanja pa povzel v izjavi, da ima EU "zadostne razpoložljive proizvodne kapacitete", ki jih mora zgolj ustrezno aktivirati oziroma zapolniti z naročili, so strokovnjaki skeptični.

"Vojna v EU je razgalila pomanjkanje zadostnih evropskih vojaških zmogljivosti, kar je tudi posledica tega, da so evropske države po koncu hladne vojne bistveno zmanjšale lastne vojaške zmogljivosti v prepričanju, da jih ne bodo nikoli več potrebovale," v zvezi s tem meni strokovnjakinja za obramboslovje. Juvan pravi, da je ta zaostanek razlog, zakaj se Bruslju po eni strani tako zelo mudi, po drugi pa se pri tem sooča s številnimi neznankami in težavami pri izvedbi načrta. "Zato je tudi eden od ukrepov EU vzpostavitev tega mehanizma (vzpostavljanja proizvodnih kapacitet in skupnih nabav, op. a.), ki predstavlja korak v to smer, smo pa šele na začetku te poti," pravi.    

 

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton državam članicam sporoča, da so za krepitev proizvodnih kapacitet obrambne industrije EU na voljo tudi sredstav iz kohezijskih in drugih skupnih evropskih skladov. Vir: Bloomberg

Med drugim je evropski funkcionar v svoji nameri po oceni stanja evropske obrambne industrije 20. aprila obiskal tudi Slovenijo, kjer se je na to temo sešel s slovenskim državnim vrhom. Kaj natančno so se dogovorili na srečanju, ni znano, je pa premier Golob po marčevskem evropskem vrhu izjavil, da bi morala pri tem sodelovati tudi naša država. V tej smeri se je premier zavzel, da bi EU dodatne zmogljivosti razpršila po vsej celini, saj bi od tega imele koristi vse članice.

To je končni fazi tudi namen mehanizma, katerega ključni tretji steber je konec tedna predstavil evropski komisar, meni Juvan. "Bistvo skupnih nabav je v tem, da tudi manjše države, ki nimajo lastnih proizvodnih zmogljivosti za izdelavo celotnega proizvoda, lahko sodelujejo in prispevajo določen segment proizvodnje," ocenjuje in dodaja, da je tu "priložnost za slovenska podjetja".

Veliko zanimanje slovenske obrambne industrije

Prvi konkretni korak v smeri vzpostavljanja proizvodnih kapacitet pri nas je bil storjen konec marca, ko je MORS objavil razpis oziroma poziv gospodarskim družbam za oddajo interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva v Republiki Sloveniji. V odgovoru na naše vprašanje o izsledkih razpisa so nam s pristojnega ministrstva pojasnili, da je zanimanje za potencialno donosen posel izrazilo 49 podjetij. Gre za izjemen odziv, kajti reprezentativni Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) šteje 52 članov. O tem, za katera podjetja gre, in o nadaljnjih korakih ministrstva so bili skopi, saj postopek izbire še ni zaključen, pojasnjujejo. Zapisali so le, da bodo na podlagi izkazanega zanimanja "lahko pripravili ustrezen in za nas vzdržen poslovni model", o čemer bodo javnost in deležnike "ustrezno obvestili".

Za komentar in pojasnilo v zvezi s tem, ali so se tudi sami odzvali na omenjeni poziv, smo se obrnili na največjega slovenskega proizvajalca malokalibrskega streliva. Izvršni direktor podjetja Arex Tim Castagne nam je zatrdil, da so na MORS posredovali svoj odziv, saj so zainteresirani za priključitev k iniciativi.

Poleg tega nam je pojasnil, da ima šentjernejsko podjetje potrebne razpoložljive kapacitete ter vsa potrebna dovoljenja in pravice za shranjevanje streliva. Trenutno bi se lahko vključili v izdelavo od malokalibrskega streliva pa vse do minometne municije, pravi prvi mož podjetja. Na naše vprašanje o možnosti izdelave topniškega streliva večjih kalibrov, ki ga ukrajinski vojski najbolj krvavo primanjkuje, pa je povedal, da v ta namen iščejo potencialne partnerje v Sloveniji, s katerimi bi lahko združili znanje in razvili ustrezne kapacitete. Ob tem nam je še pojasnil, da je v tem primeru nujno potreben tudi ustrezen vadbeni oziroma preskusni poligon v bližini proizvodnje.  

Da je zanimanje med slovenskimi podjetji v panogi veliko, je posledica dejstva, da orožarski posel zaradi vojne v Ukrajini cveti, ugotavlja Juvan. "Britansko podjetje BAE Systems, ki je največji proizvajalec vojaške opreme v Evropi, je v lanskem letu zabeležilo velik skok letnih naročil," navaja strokovnjakinja in dodaja, da analize kažejo, da se bodo evropski izdatki za vojsko do leta 2026 povečali za 53 odstotkov, na dobrih 456 milijard evrov. "Edino prav je, da tudi slovenska podjetja sodelujejo pri tem," pod črto zaključuje strokovnjakinja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar