Načrt za zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na poti v Bruselj

Program stabilnosti za leto 2023 je skupaj z nacionalnim reformnim programom dokument, ki ga morajo države članice evrske unije vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji (EK). Gre za dokumentacijo, v kateri evropske države predstavijo temeljne usmeritve gospodarske politike, hkrati pa morajo opisati napredek na področju izpolnjevanja priporočil in usmeritev, ki jim jih je v preteklosti posredovala EK.

Dokumenta, ki ju je vlada pod vodstvom predsednika vlade Roberta Goloba danes posredovala v Bruselj, sta povezana z okvirjem za pripravo proračunov, ki ga je pred kratkim potrdil parlament in ki določa postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.

Kot nakazuje že samo ime, nacionalni reformni program za leto 2023 opredeljuje prednostne naloge, ključne strukturne ukrepe ter ukrepe za doseganje priporočil in ciljev iz nacionalnih in evropskih strateških dokumentov. V dokumentu, ki ga je vlada sprejela že sredi aprila, ta napoveduje številne reforme, med drugim na področjih zdravstva, pokojnin, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov.

Vlada je poleg omenjenega dokumenta danes sprejela še program stabilnosti, v katerem je zapisano, da načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 in nato njegovo nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.

Letos naj bi se primanjkljaj sektorja država oblikoval v višini 4,1 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi se dodatno znižal na 2,8 odstotka. V letih 2025 in 2026 pa bodo dodatni fiskalni ukrepi po predvidevanju ministrstva za finance pripomogli k nadaljnjemu zniževanju primanjkljaja na 2,2 in 1,3 odstotka BDP.

Poudarek na reformi zdravstva in pokojninskega sistema

Priprava nacionalnega reformnega programa je del t. i. evropskega semestra, katerega cilj je uskladiti poročanje držav članic o ukrepih in načrtih za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme. Države območja evra vsako leto vzporedno pripravijo program stabilnosti in nacionalni reformni program ter konec leta še osnutek proračunskih načrtov.

Glavnina besedila, ki roma v Bruselj, opisuje potek zdaj že razvpite reforme zdravstvenega sistema. Ta  naj bi se začela z digitalizacijo zdravstvenega sistema, vključevala pa naj bi tudi strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ureditev področij družinske in urgentne medicine. Govora je tudi o pokojninski reformi in spremembi zakona o delovnih razmerjih.

EK bo po prejetju in pregledu dokumentov pripravila izsledke analize posredovanih načrtov držav članic in izdala posebna priporočila za naslednjih 12 do 18 mesecev. Letos so med prioritetami EK štiri ključne teme, in sicer vključujoča rast, produktivnost, trajnostna rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.

V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu in evropskimi smernicami bo Slovenija spomladi 2024 predstavila še tako imenovano izhodno strategijo, v kateri naj bi vlada celovita prikazala vse rešitve in jih tudi ovrednotila.

Po današnji seji vlade so sporočili še, da bodo za fiskalno politiko prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj po skoraj štirih letih ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času pandemije covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov.

V skladu z zahtevami EK so na ministrstvu v program stabilnosti vključili tudi analizo občutljivosti salda sektorja država, ki preučuje vpliv sprememb različnih ekonomskih dejavnikov, denimo inflacije, zaposlenosti ali davčnih stopenj, na saldo sektorja država. A kot so poudarili, gre zgolj za ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov in ne za napovedi prihodnjih odločitev vlade. V okviru omenjenega dokumenta tako vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost, so še zapisali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar