.webp){kind=icon}
Potem ko je Ankara nasprotovala vstopu Finske in Švedske v zvezo Nato, je Turčija včeraj le dala zeleno luč za vstop ruske severne sosede v Severnoatlantsko zavezništvo, s čimer je bilo finsko članstvo tudi uradno ratificirano. Čeprav sta lani po začetku ruske invazije na Ukrajino zaradi destabilizacije varnostnih razmer v Evropi svoji kandidaturi za vstop v zvezo najavili obe nordijski državi, pred vrati zavezništva zaenkrat še vedno ostaja Švedska.
Turški zakonodajalci so vstop Finske v zavezništvo podprli soglasno, potem ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan pred dvema tednoma napovedal, da njegova država ne bo več nasprotovala njenemu vstopu. "Ta večer izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali Finski," je pred glasovanjem dejal poslanec vladajoče turške stranke Akif Cagatay Kilic.
Finski predsednik Sauli Niinisto se je že zahvalil članicam Nata za podporo Finski pri njenem vstopu v zvezo. "Vsem se zahvaljujem za zaupanje in podporo. Finska bo močna in sposobna zaveznica, zavezana varnosti zavezništva," je Niinisto sporočil prek svojega Twitter profila. Ob tem je izrazil upanje, da bodo na podoben način umaknjene tudi ovire za vstop sosednje Švedske v alianso.
Preberi še
Top 5 novic za začetek dneva: Finska gradi ograjo na meji z Rusijo
Finska bo do leta 2025 vložila 380 milijonov evrov za 200 kilometrov ograje na meji z Rusijo.
01.03.2023
Finska premierka Sanna Marin je v zvezi z ratifikacijo povedala, da bo Finska "kot zaveznica dajala in prejemala varnost. Branili bomo drug drugega. Finska zdaj in v prihodnosti stoji ob strani Švedski ter podpira njeno prošnjo."
Finska je svojo 1.300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo pred nedavnim začela krepiti z varnostno ograjo. S tem ukrepom želijo Helsinki na eni strani zajeziti prehajanje ruskih državljanov, ki se želijo izogniti vpoklicu v rusko vojsko, po drugi strani pa bi s tem tudi bistveno omejili infiltracijo morebitnih vohunov ruske obveščevalne službe FSB. O tem fenomenu je za Bloomberg Adria na temo migracij, ki jih Moskva prek svoje evropske enklave v Kaliningradu spodbuja in inzkorišča za nadaljnjo destabilizacijo Evropske unije (EU), že pred časom govoril nekdanji direktor slovenske obveščevalne agencije Sova Andrej Rupnik.
Na račun finske priključitve Natu se bo dolžina meja zveze z Rusko federacijo skorajda podvojila, kar pri kremeljski politični nomenklaturi brez dvoma poglablja že tako močno izražen občutek ogroženosti, ki ga stopnjuje prepričanje ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je cilj Zahoda v kontekstu ukrajinske vojne zrušitev njegovega režima in uničenje Rusije; ne pa pomoč Ukrajini pri branjenju njenega ozemlja.
Moskva se sicer na zadnje dogajanje v zvezi s širitvijo zavezništva še ni odzvala. Vsaj z besedami ne. To se nemara niti ne bo zgodilo, saj je ruski predsednik že lani, ko sta nordijski državi naznanili svojo odločitev za vstop v Nato, dejal, da je to sicer njuna legitimna odločitev, vendar bo morebitno nameščanje zahodnega vojaštva vzdolž meja z Rusijo izzvalo recipročne poteze Moskve. "Na ustvarjanje groženj, uperjenih proti nam, bomo odgovorili z ustvarjanjem groženj, uperjenih v njihov izvor," je bil nekoliko kriptičen, a vseeno preteče poveden oris ruskega odziva.
Putin je tako med obiskom tovarne helikopterjev v provinci Burjatija le nekaj dni pred zadnjo širitvijo Nata tamkajšnjim zaposlenim povedal: "Bojujemo se za svoje sodržavljane, ki tam živijo, in ne za geopolitične cilje." Tako je ruski avtokrat opredelili namere svoje države v nasprotju s tistimi, ki jih v ukrajinskem konfliktu po njegovem zasleduje Zahod. "Zavedati se je treba, da smo multietnična država in Ukrajina je del ruskega sveta. Vojskujemo se za preživetje Ruske federacije in si prizadevamo za vzpostavitev ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj svoje države in svojih otrok," je bil nedvoumen poziv Putina k nadaljnji eskalaciji vojne v njeno sklepno fazo "vse ali nič".
S svojimi izjavami ruski predsednik popolnoma sprevrača preoblikovana geopolitična dejstva, katerih spremembo je pred dobrim letom dni z invazijo na Ukrajino izzval sam. Njegova retorika namreč odraža prepričanje Moskve, da je glavna žrtev ukrajinske vojne Rusija, ki s prejudicirano agresijo na Ukrajino v resnici vodi defenzivo vojno proti naraščajoči agresiji Zahoda. Širjenje Nata vzdolž njenih meja ruskega predsednika kvečjemu dodatno prepričuje v upravičenost njegovih zablod, češ da je sprožilec evropske vojne krepitev Severnoatlantskega zavezništva na pragu ruskih "interesnih con", kamor s stališča ruske zgodovinske interpretacije v prvi vrsti spada prav Ukrajina.
Finska bo tako po nekaj dodatnih tehničnih korakih postala 31. članica zveze Nato. Postopek naj bi bil končan že prihodnji teden, kar je sicer nepričakovano hitro.
"Pozdravljam glasovanje za dokončanje ratifikacije pristopa Finske. S tem bo celotna Natova družina močnejša in varnejša," je po ratifikaciji vstopa Finske v turškem parlamentu tvitnil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Iz Moskve pa je ob tem zavela zgolj pomenljiva tišina, ki jo naglašuje kvečjemu nadaljnje rožljanje ruskega vojaškega stroja na ukrajinski fronti.
