Kitajski golob miru jutri v Kremlju

Potem ko je skoraj tri tisoč ljudskih odposlancev v pekinški Veliki palači narodov v do potankosti inscenirani ceremoniji enoglasno potrdilo tretji predsedniški mandat Xija Jinpinga, prvi človek ljudske republike ni izgubljal časa z uresničevanjem svojega življenjskega dela in izgradnje osebnega mita, s čimer si želi tudi v "narodovi duši" izenačiti z vzornikom iz preteklosti Maom Zedongom. Dvomov o tem, ali se bo kitajski predsednik jutri v Moskvi sestal s svojim velikim zaveznikom Vladimirjem Putinom, s katerim se nista srečala že od leta 2019, namreč več ni.

Ohlajanje kitajsko-ruskega zavezništva?

Na dnevnem redu srečanja dveh voditeljev bo krepitev trgovinskega sodelovanja med zaveznicama, za kar bi lahko dejali, da gre za poroko iz koristoljublja. Ali bodo pogovori zajemali tudi dobavo vojaške opreme, česar v zadnjem času Washington sumi Peking, sicer ni jasno, vendar drugo največje gospodarstvo sveta za svoje postpandemsko okrevanje potrebuje nove orjaške dobave energije.

Te bo Xiju z največjim veseljem še naprej dobavljal njegov ruski prijatelj, saj ta na drugi strani zelo dobro ve, da se bo v zameno za to blagovna menjava med državama z dosedanjih 200 milijard dolarjev še dodatno okrepila, s tem pa se bo okrepil tudi njegov režim in posledični stisk ruske pesti okoli ukrajinskega vratu.

Za Putina stopnjevanje blagovne menjave med državama namreč predstavlja svež dotok kritičnega kapitala, s katerim bo svojemu gospodarstvu, ki je v veliki meri prešlo na garanje za potrebe imperialističnega zavojevanja Ukrajine, omogočil, da ta še naprej bolj ali manj nemoteno izdeluje topovske granate in tanke za fronto.

Kitajski voditelj na drugi strani prav tako preračunljivo pričakuje, da se bo obsežen pretok ruskih energentov nadaljeval, kar bo poganjalo gospodarsko okrevanje in geopolitično vzpenjanje te azijske velikanke. Po poročanju Bloomberga se je dobava ruskega plina v minulem letu povečala za polovico, nafte pa za deset odstotkov (skupno 80 milijonov ton) v primerjavi z letom pred tem.

Revitalizacija kitajskega gospodarstva po spotiku pandemije covida-19, zamenjava kolektivnega vodenja komunistične partije z avtoritarnimi principi in posledična krepitev vloge osrednjih oblasti v gospodarstvu ter tamkajšnjem bančno-finančnem sektorju, stopnjevanje kitajskega geopolitičnega vpliva v državah t. i. globnega juga in vsi ostali cilji Xijeve notranje- ter zunanjepolitične agende imajo namreč stično točko v ruskih energentih.

Preračunljivosti iz koristoljubja tako med sestankovanjem v Moskvi ne bo (z)manjkalo ne na eni ne na drugi strani; a stopnjevanje krvoločnosti ruskih sil v obleganem Bahmutu, ki je izraz neučinkovitosti in posledične frustracije Putinovih zavojevalcev, pomeni, da je ta vse bolj izražena skozi stisnjene zobe. Podpiranje kremeljskega režima, čigar voditelj si je v petek "prislužil" še tiralico mednarodnega kazenskega sodišča, je za Xija in njegovo državniško zapuščino vse bolj nerodna stvar.

Kar namreč ni povsem jasno, je, ali se bo Xi med pogovori v svečanih kremeljskih dvoranah, iz katerih si Putin na vso moč prizadeva, da bi se – podobno kot njegov kitajski prijatelj z Maom – izenačil z največjo rusko historično figuro Petrom Velikim, po telefonu slišal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, je bil ukrajinski predsednik eden redkih predstavnikov zahodnega bloka, ki ni kategorično zavrnil kitajskega predloga za prekinitev ognja na evropski fronti. Še več, saj je Zelenski kitajskega voditelja povabil na srečanje, povabilo pa je po potrditvi svojega mandata naslovnik očitno sprejel s precejšnjo vnemo.

Vsaj v smislu, da se odprejo najvišji meddržavni diplomatski kanali med državama, ki sta se doslej obnašali, kakor da ena in druga ne obstajata. Peking namreč doslej ni obsodil ruske agresije, saj o njej pravzaprav najraje sploh ne govori. Podobno tudi Kijev vsaj ne eno oko miži glede gospodarske alianse med svojo agresorko in Kitajsko.  

Kitajska gradi most do Ukrajine

Kot smo v zvezi z ukrajinsko vojno in nedavnim kitajskim mirovnim predlogom poročali tudi na straneh Bloomberg Adria, so strokovnjaki, s katerimi smo uspeli govoriti, napovedali, da bo Peking v letošnjem letu poskušal oživiti in okrepiti izvajanje projektov v okviru pobude pas in cesta.

Letos namreč mineva desetletnica obstoja tega ključnega zunanjepolitičnega projekta predsedstva Xija Jinpinga, s katero si ta prek izvajanja orjaških gospodarsko-infrastrukturnih projektov želi doseči dvoje: okrepiti geopolitični vpliv svoje države ter vzpostaviti kontrapunkt ameriški hegemoniji in kitajskemu stroju zagotoviti dovolj surovin, da se ta ponovno postavi na noge in vsaj deloma otrese vse bolj neprimerne ruske energetske odvisnosti.

Da je krepitev prizadevanj v okviru pobude – ali bolje rečeno, njeno oživljanje, saj je v času pandemije bolj ali manj obmirovala – prioriteta najvišjega ranga, kaže Xijevo delegiranje te pomembne naloge svojemu najbolj zvestemu pribočniku, novemu premieru Liju Qiangu, ki mu je ljudski kongres pred dobrim tednom dni potrdil mandat.  

Pri izgradnji evrazijskega mostu, ki ima po besedah sinologinje z ljubljanske Filozofske fakultete Maje Veselič v kitajskem imaginariju izjemno velik simbolični pomen, bo pomembno vlogo oživljanja pobude odigrala prav obnova razrušene Ukrajine.

Na tej točki se, podobno kot na drugi strani pri Združenih državah Amerike (ZDA) in v veliki meri Evropski uniji (EU), poklopijo gospodarski in politični interesi Kitajske, za katere ta upa, da bodo na dolgi rok zasenčili nelagodno prijateljevanje s kremeljskim voditeljem. Vendar mora za obnovo Ukrajine in oživitev njenega gospodarstva, kar naj bi bila po besedah poznavalke Kitajske in širšega azijskega prostora Zorane Baković prek pobude pasu in ceste namera Pekinga, najprej zavladati mir. V sklenitev miru, ki je v veliki meri odvisen od Putina, naj bi slednjega poskušal prepričati prav golob miru, ki ga Xi v naslednjih dneh pošilja v Moskvo in Kijev.         

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar