.webp){kind=icon}
Gospodarska združenja so predsedniku slovenske vlade Robertu Golobu poslala odprto pismo, v katerem mu sporočajo, da je na področju energetike še veliko nerešenih vprašanj. Skrbi jih predvsem položaj velikih in energetsko intenzivnih podjetij, ki zaradi visokih cen energije izgubljajo mednarodno konkurenčnost. Zaradi neenake obravnave podjetij grozijo celo z ustavno presojo.
Zakon o pomoči gospodarstvu in uredba, ki regulira cene energentov, naj ne bi zajela vseh podjetij, pri tem pa se med posameznimi podjetji ustvarja nedopustne razlike, opozarjajo združenja. Pri tem navajajo več primerov. Prvi so velika in energetsko intenzivna podjetja, ki nimajo regulirane cene, prav tako jim ne diši vladna shema pomoči za subvencioniranje povišanih cen energije. Ministrstvo za gospodarstvo je rezerviralo 850 milijonov evrov za subvencije, prejeli pa so "zgolj" za 400 milijonov evrov vlog.
"Na podlagi ankete, ki smo jo izvedli med temi podjetji, jih kar tretjina navaja, da ne morejo koristiti pomoči po zakonu zaradi prestrogih omejitev, zaradi izredno zapletenega in administrativno zahtevnega postopka ali zaradi tveganja vračila pomoči," piše v javnem pismu. Več kot dve tretjini vprašanih podjetjih naj bi navajalo, da so zaradi visokih cen energentov manj konkurenčna, tretjina pa jih napoveduje, da bodo primorani zmanjšati obseg svojega poslovanja ali celo odpuščati.
Preberi še
Kaj prinaša zakon o pomoči gospodarstvu za leto 2023?
Vlada bo upravičenim podjetjem subvencionirala povišane stroške energije do višine 70 odstotkov porabe v letu 2021.
01.12.2022
GZS nezadovoljen z vladnim paketom energetske pomoči
Vlada sprejela interventni zakon, ki dopolnjuje uredbo o zamejitvi cen elektrike za podjetja.
02.12.2022
Gospodarstvo v pismu Golobu: Ne podpiramo modela pomoči za energente
Cene so po njihovih navedbah višje od tistih, ki jih plačujejo konkurenti v tujini.
05.12.2022
"Gre za podjetja, ki predstavljajo 38 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu," opozarjajo gospodarska združenja. Po njihovih ocenah ta podjetja plačujejo elektriko po dvakrat višjih cenah kot podjetja v Nemčiji.
Gospodarska združenja se tako sprašujejo, zakaj slovenska vlada bolj ne zaščiti svojega gospodarstva, ki je drugo najbolj industrializirano v Evropski uniji (EU). "Zato želimo jasen odgovor države, kakšne načrte ima s slovensko industrijo in posledično tudi z vsemi ostalimi panogami. Želi njihov razvoj ali izselitev iz države?"
Velika in energetsko intenzivna podjetja pa niso edina, ki so v neenakopravnem položaju. Po navedbah gospodarskih združenj so med njimi tudi mala in srednje velika podjetja, ki niso deležna regulirane cene po uredbi. Razlog naj bi bil ta, da so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom lani. "Zakaj ta presečni datum? Tega odgovora s strani odgovornih nismo prejeli," so kritični avtorji pisma.
Do neenakopravne obravnave naj bi prihajalo tudi pri malih in srednje velikih podjetjih, ki bi lahko koristila regulirano ceno, pa tega ne morejo, ker nimajo lastnega odjemnega mesta, na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih. Problem so tudi mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirane cene, pa zato niso upravičena do ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa oziroma čakanja na delu.
"Izpostaviti moramo še vprašanje podaljšanja regulirane cene po 30. juniju letos za mala in srednje velika podjetja ter vprašanje regulirane cene po 31. avgustu letos za male poslovne odjemalce. Kljub drugačnim obljubam tega odgovora do danes še nismo prejeli," opozarjajo predstavniki gospodarstva.
V gospodarstvu si želijo predvsem primerljivih konkurenčnih pogojev in predvidljivega poslovnega okolja, za katerega menijo, da ga trenutno ni. Zato so gospodarska združenja pripravljena zaradi nedopustne diskriminacije med podjetji sprožiti tudi ustavno presojo vladnih ukrepov. Pod javno pismo so se podpisali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).
Vlada je na četrtkovi seji sprejela sklep, ki Slovenski izvozni in razvojni (SID) banki poleg tehnoloških dovoljuje financirati "tudi druge investicije ali obratna sredstva podjetij prizadetih zaradi ukrajinske in energetske krize", piše v sporočilu za javnost. Tako se ob treh obstoječih kreditnih linijah v okviru PS1 uvaja še četrta kreditna linija za pomoč v krizi prizadetim podjetjem, so sporočili z vlade. Takšno financiranje SID banke je bilo sicer že predvideno v zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi povišanih cen elektrike in plina.
