Dohodnina: Visoko plačani menedžerji računajo na ustavne sodnike

​Ker ustavno sodišče ni ugodilo zahtevi za zadržanje uveljavitve novele zakona o dohodnini, ta od 1. januarja velja, z njo pa tudi višja obdavčitev najvišjih dohodkov.

Spremenjena novela zakona o dohodnini, ki je konec lanskega leta dvignila veliko prahu, bo najbolj prizadela tiste z najvišjimi plačami. Nekateri menedžerji, s katerimi smo govorili, zaradi udarca za svoje prihodke veliko upanja polagajo v ustavno sodišče, da bo ugotovilo neustavnost zakona in ga odpravilo.

Davčni razredi sicer ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, na 45 odstotkov, vrača nazaj na 50 odstotkov, kar bo povečalo davčno breme med najbolje plačanimi.

Oseba z 12 tisoč evri bruto plače bo po novem predvsem zaradi dviga davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov na letni ravni prejela 1.880 evrov nižjo neto plačo kot sicer, v treh letih pa sedem tisoč evrov nižjo, kaže izračun, ki so ga pripravili pri združenju delodajalcev, kjer ostro nasprotujejo spremembi dohodninskega zakona in so pozvali k njeni ustavni presoji.

Kaj pa tisti s povprečnimi plačami?

Tistim zaposlenim, ki ne sodijo v najvišji dohodninski razred, ki je bil za davčno leto 2021 postavljen pri dohodku, višjem od 72 tisoč evrov davčne osnove, bo novela dohodninskega zakona neto prihodek znižala s tem, ko je zaustavila pred tem predvideno postopno zviševanje splošne davčne olajšave s 5.500 evrov leta 2023 na 7.500 evrov leta 2025 in jo fiksirala pri pet tisoč evrih.

Po izračunih delodajalcev bo imel prejemnik dva tisoč evrov bruto plače, kar je blizu povprečne plače v lanskem letu, letos na letni ravni 130 evrov nižjo plačo, pri štiri tisoč evrih bruto plače pa bo neto plača na letni ravni 165 evrov nižja kot sicer. V treh letih bo prejemnik povprečne plače prejel 1.170 evrov nižji neto prejemek, prejemnik dvakratnika povprečne plače pa 1.485 evrov manj.

V primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane bo negativni učinek novega zakona manjši, ker se olajšavi za vzdrževane člane v letih 2023 in 2024 višata za 7,5 odstotka.

Prejemniki minimalne plače bodo na račun višje dodatne splošne olajšave v letih 2023 in 2024 letno sicer pridobili okoli 210 evrov neto, a bodo v treh letih vseeno prejeli 240 evrov nižji neto prejemek kot pred spremembo. "Z rastjo bruto minimalne plače namreč postaja učinek dviga dodatne splošne olajšave manj pozitiven od dviga splošne olajšave, ki je ne bo," so pojasnili v združenjih. Po letu 2025 bodo na slabšem tudi mladi zaposleni do 29. leta, so izračunali delodajalci.

Pričakuje se stabilno davčno okolje

Direktor gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je opozoril, da se je z letošnjim letom minimalna plača povečala za slabih 13 odstotkov, marsikomu pa se bo plača zaradi novele znižala. Na srednji rok se bodo plače zmanjšale vsem. Od vseh vlad se pričakuje stabilno davčno okolje, menijo delodajalci. Direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo je po navedbah STA opozorila, da se zaposleni v bančnem sektorju odločajo za selitev davčnega rezidentstva denimo na Slovaško.

Vlada svojih argumentov, ki jih bo predložila ustavnemu sodišču v postopku presoje, še ni sprejela, zato jih ne more deliti z javnostjo, so sporočili z ministrstva za finance. Ob vložitvi zakona v sprejem je preklic zviševanja splošne davčne olajšave utemeljila z "zasledovanjem javnofinančne stabilnosti". Razlogov za dvig najvišjega dohodninskega razreda pa ni podala, navedla je le statistiko – ta kaže, da je takih zavezancev 0,5 odstotka, od njih pa pobere 9,3 odstotka celotne odmerjene dohodnine (v letu 2020).

Podatki OECD sicer kažejo, da dohodki zaposlenih v Sloveniji v primerjavi z zaposlenimi v primerljivih državah v Evropski uniji (EU) niso bolj obremenjeni.

Velik poseg v ustavne pravice?

Med argumenti v zahtevi za presojo ustavnosti delodajalci dokazujejo, da novela zakona protiustavno posega v pravico do zasebne lastnine, v pravico do osebnega dostojanstva, v pravico do svobodne gospodarske pobude in druge pravice. Med drugim naj bi kršila načelo pravne države, načelo varstva zaupanja v pravo in prepoved samovolje državne oblasti.

"Novela posega v ustavne pravice vseh državljanov," je v predstavitvi argumentov za ustavno presojo povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon v določenih delih neustaven, bo to po njegovem mnenju dobro za različne skupine ljudi, vključno s prejemniki minimalne plače.

"Iz ustave izhaja, da imata zakonodajalec in vlada pravico urejati davčni sistem ter nalagati, spreminjati in višati davke, vendar morata to storiti na ustavno skladen način. Iz te zahteve izhaja, da ni bilo tako," je povedal ustavni pravnik Matej Avbelj, ki je sodeloval pri pisanju pobude.

Po vsebinski plati so zahtevo za ustavnost podali, ker je do davčnih sprememb po njihovem mnenju prišlo brez utemeljenih razlogov v javnem interesu, predlagatelj pa v številnih primerih ni ponudil nobenega ustavno dopustnega razloga.