.webp){kind=icon}
Slovenska zakonodaja ni odvisna le od volje poslancev, ki sedijo v parlamentu. Od pridružitve države Evropski uniji (EU) je pomemben del zakonodaje odvisen tudi od tega, kaj sprejmejo poslanci v Bruslju. Država mora uredbe in direktive, sprejete v Evropskem parlamentu, v določenem času prenesti v nacionalni pravni red. A pri tem so države bolj ali manj uspešne, nekatere pa se pri prenosih soočajo s precejšnjimi zaostanki.
Evropska komisija je v najnovejšem poročilu ocenila, kako uspešne so države pri prenosu evropskih direktiv v nacionalne zakonodaje. Za Slovenijo ugotavlja, da je po številu uvedenih postopkov zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v letu 2021 v povprečju držav članic EU. Na Ministrstvu za zunanje zadeve so za Bloomberg Adria pojasnili, da je bil v letih 2021 in 2022 opazen trend zmanjšanja zamud pri prenosu direktiv v slovenski pravni red.
Če država direktive v nacionalni pravni red ne prenese pravočasno, sledijo opomini in pozivi. Če tudi po tem ne uresniči svojih obveznosti, pride do tožbe pred Sodiščem EU.
Preberi še
EU z zelenim industrijskim načrtom za konkurenčnost ni prepričala vseh
EU je predstavila nov načrt, s katerim želi povečati konkurenčnost industrije v boju z Združenimi državami Amerike in Kitajsko.
01.02.2023
Evropsko gospodarstvo ob koncu leta 2022 praktično stagniralo
Rast BDP v evroobmočju je bila lani 3,5-odstotna, v EU pa je bilo povišanje BDP 3,6-odstotno.
31.01.2023
Kakšna je obdavčitev kapitalskih dobičkov v Sloveniji glede na EU?
Čez mesec dni poteče rok za oddajo napovedi davka na kapitalske dobičke. Preverili smo, kakšen je davek v primerjavi z drugimi državami v EU.
31.01.2023
Najvišja in edina kazen, ki jo je Sodišče EU do sedaj naložilo Sloveniji zaradi nepravočasnega prenosa evropskih direktiv v slovenski pravni red, je znašala 750 tisoč evrov. Kazen je sodišče državi naložilo s sodbo 13. januarja 2021, in sicer zaradi nepravočasnega prenosa direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov. Šlo je za direktivo, ki je urejala zaščito finančnih instrumentov in sredstev strank.
Slovenija zaostaja pri prenosu 16 direktiv
Slovenija je, kot kaže nedavno objavljeni Pregled enotnega trga za leto 2021, primanjkljaj pri prenosu direktiv (ki izraža delež direktiv, ki niso bile prenesene pravilno) v letu 2021 z 1,6 odstotka zmanjšala na 1,2 odstotka. To predstavlja največje zmanjšanje med vsemi državami članicami in je pod povprečjem EU, ki v letu 2021 znaša 1,6 odstotka. Po preliminarnih podatkih Evropske komisije pa naj bi v letu 2022 Slovenija z enoodstotnim primanjkljajem dosegla zastavljeni cilj, so izpostavili na ministrstvu.
A vse le ni tako dobro, da ne bi moglo biti bolje. Evropska komisija v poročilu navaja, da bi se Slovenija lahko bolje organizirala pri prenosu direktiv in uspešnejšem prenosu. Trenutno Slovenija zaostaja pri prenosu 16 direktiv, nobena direktiva pa s prenosom ne zaostaja več kot dve leti. Povprečna zamuda pri prenosu direktiv traja 6,4 meseca, kaže zadnje poročilo, potem ko je bil glede na prejšnje poročilo zaostanek dolg 8,9 meseca.
Bloomberg Mercury
Najbolj problematična sektorja sta okolje (deset primerov) in transport (pet primerov). Število nerešenih zadev v Sloveniji se je med decembrom 2016 in decembrom 2020 povečalo za 87 odstotkov. S 14-odstotnim zmanjšanjem poročevalnega obdobja je država zdaj spet na pravi poti in še vedno pod povprečjem EU.
Slovenija podpovprečno na področju javnih naročil.
Za Slovenijo se nadpovprečno izvajanje beleži za orodja Your Europe, Certis, EURES ter trgovino z blagom in storitvami. Povprečna je na področjih poklicnih kvalifikacij, kršitev v zvezi z enotnim trgom, izvajanja informacijskega sistema za notranji trg IMI in orodja SOLVIT. Podpovprečno je Slovenija delovala na področju javnih naročil in ukrepov za prenos zakonodaje EU v nacionalno pravo.
