Pred odločitvijo o novem dvigu obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) so bili objavljeni podatki o gospodarski rasti v zadnjem trimesečju lanskega leta za evroobmočje in države Evropske unije (EU). Evropsko gospodarstvo se je tako za las izognilo krčenju aktivnosti, saj je rast BDP v evroobmočju na četrtletni ravni znašala 0,1 odstotka, gospodarstva držav EU pa so stagnirala glede na tretje četrtletje, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Kljub dvomestni inflaciji in še vedno trajajoči vojni v Ukrajini se je gospodarstvo stare celine v lanskem letu izognilo recesiji. Rast BDP v evroobmočju je bila lani 3,5-odstotna, v EU pa je bilo povišanje BDP 3,6-odstotno. V prvi objavi Eurostata podatki za slovenski BDP še niso vključeni; sredi februarja jih bo objavil statistični urad Surs.
V tretjem četrtletju se je gospodarstvo tako območja evra kot celotne EU v četrtletni primerjavi okrepilo za 0,3 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,3 oziroma 2,5 odstotka. V letu 2021 so imele tako evrske države kot države EU v povprečju 5,3-odstotno gospodarsko rast.
Preberi še
Mednarodni denarni sklad izboljšal obete za rast glede na oktober
Bruto domači proizvod se bo letos po napovedih povečal za 2,9 odstotka.
31.01.2023
Presenečenje v Nemčiji in na Švedskem: Ob koncu leta krčenje BDP
Nemški BDP se je v lanskem zadnjem trimesečju zmanjšal za 0,2 odstotka na četrtletni ravni.
30.01.2023
Ameriški BDP v zadnjem četrtletju lani višji za 2,9 odstotka
V celotnem lanskem letu se je BDP povečal za 2,1 odstotka.
26.01.2023
Francosko gospodarstvo s skromno rastjo
Medtem ko je francosko gospodarstvo v zadnjem četrtletju 2022 nepričakovano zabeležilo 0,1-odstotno rast na četrtletni ravni, pa sta se italijansko in nemško gospodarstvo na četrtletni ravni skrčila. Kljub skromni rasti pa so se v francoskem gospodarstvu že pojavili znaki šibkosti, saj se je decembra potrošnja gospodinjstev zmanjšala za 1,3 odstotka glede na november, medtem ko so analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, napovedovali 0,3-odstotno rast.
Pri francoskem statističnem uradu Insee tudi za prvo četrtletje 2023 napovedujejo samo 0,1-odstotno rast BDP, umiritev inflacije pa pričakujejo šele marca. Medtem ko je poslovno zaupanje nad dolgoletnim povprečjem, so potrošniki vse bolj malodušni glede gospodarske situacije, kažejo raziskave.
Pospešila se je tudi inflacija, saj so cene življenjskih potrebščin januarja rasle po sedemodstotni stopnji, medtem ko je bila decembra inflacija pri 6,7 odstotka. Kljub temu naj bi se inflacija znatno umirila, in sicer predvsem zaradi upada cen zemeljskega plina.
Med državami, za katere so podatki že na voljo, se je BDP v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim četrtletjem najbolj povečal v Latviji, in sicer za 0,3 odstotka, ter v Španiji in na Portugalskem (v obeh za 0,2 odstotka).
Italijansko, nemško in avstrijsko gospodarstvo v krčenje
Za razliko od francoskega se je po podatkih državnega statističnega inštituta Istat italijansko gospodarstvo v četrtem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka. Dolgoročni obeti so bolj rožnati: Banka Italije je ta mesec dvignila svojo napoved gospodarske rasti za leto 2023 z 0,4 na 0,6 odstotka.
Ohranjanje minimalne rasti BDP je ključnega pomena za desno vlado premierke Giorgie Meloni, ki potrebuje fiskalni manevrski prostor, da lahko še naprej pomaga družinam in podjetjem, prizadetim zaradi naraščajočih energetskih stroškov in hrane.
Po podatkih raziskovalnega inštituta Wifo se je tudi avstrijsko gospodarstvo v četrtem četrtletju skrčilo, predvsem zaradi upada gradbeništva in storitev. BDP je upadel za 0,7 odstotka glede na prejšnje četrtletje, pri čemer je upadla predvsem zasebna potrošnja. Wifo meni, da lahko Avstrija leta 2023 doseže 0,3-odstotno rast, potem ko se je lani BDP povečal za 4,7 odstotka.
Največji upad med državami, za katere so na voljo podatki, so imeli v Litvi, kjer je BDP na četrtletni ravni upadel za 1,7 odstotka. Poleg Avstrije je BDP močno upadel tudi na Švedskem, in sicer za 0,6 odstotka. Kot smo že poročali, se je BDP skrčil tudi v naši največji izvozni partnerici, in sicer za 0,2 odstotka glede na tretje četrtletje.
Podatki še utrdili pot zvišanja obrestnih mer ECB
Evroobmočje, ki se je s pridružitvijo Hrvaške 1. januarja razširilo na 20 držav, se bori z rekordno inflacijo, ki jo je sprožil skok cen energentov zaradi ruske vojne. Vlade so poskušale nadomestiti škodo in pomagati gospodinjstvom in podjetjem, pri čemer so razdelile milijarde evrov pomoči. Tudi mila zima je pripomogla k umiritvi cen na energetskih trgih.
Gospodarska aktivnost, ki je boljša od pričakovane, bo verjetno utrdila pot ECB pri zvišanju obrestnih mer. Bankirji kljub temu menijo, da je inflacija večja grožnja kot blaga recesija v evropskem gospodarstvu.