Velike napovedi, časa pa malo: Kje se bo začela reforma zdravstva?

Analiza zdravstva, s kateri se je ministrstvo za zdravje intenzivno ukvarjalo mesec dni, je pokazala že znane težave. Premalo finančnih sredstev, nenujni obiski nujnih medicinskih služb, finančne izgube bolnišnic in več kot sto tisoč neopredeljenih bolnikov. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na podlagi predstavljene analize napovedal obsežno reformo zdravstva.

In kje minister vidi največjo težavo? Najbolj ga je zmotilo to, da na eni strani bolnišnice ustvarijo 200 milijonov evrov izgube, na drugi pa imajo ostali deležniki 200 milijonov evrov dobička. "Presežkov ne sme biti, morajo se vrniti v sistem," je bil jasen. S temi besedami je pojasnil tudi ogorčenje predsednika vlade Roberta Goloba o "velikem odtekanju denarja iz sistema". Dodal je, da sta glede reforme usklajena: "Midva s predsednikom vlade sva enotna dvojina."

Med kritičnimi podatki iz analize je izpostavil še zelo nizko število diplomantov medicine. Nujna je tudi razbremenitev sekundarne ravni in nujne medicinske službe: Več bolnikov mora oskrbeti primarna raven. Na vprašanje, ali bodo zato zvišali glavarinske količnike, je dejal, da je za take napovedi še prezgodaj. "Imamo težave s financiranjem zdravstvenega sistema. Čeprav imamo veliko denarja, ga bo ob taki strukturi s starajočim prebivalstvom čez 15 let zmanjkalo," je poudaril. Analiza je po njegovih besedah pokazala na neučinkovito vodenje in upravljanje zdravstvenih zavodov in izgube.

Število neopredeljenih pacientov že 20 let visoko

Število neopredeljenih pacientov je že 20 let višje od  sto tisoč – in tega se, tako Bešič Loredan, ni lotil še nihče. Zato morajo najprej odkriti neopredeljene in jim dati možnost, da si izberejo zdravnika. Če tega ne bodo storili, ne bodo več vodeni kot neopredeljeni. Izpostavil je tudi neurejene podatke med različnimi deležniki, ki nimajo enotne metodologije. Podatki se ne ujemajo niti glede števila družinskih zdravnikov.

Napovedal je tudi spremembe na področju dolgotrajnih bolniških odsotnosti: "Če je nekdo na bolniški več kot tri mesece, mu je treba ponuditi rehabilitacijo, izobraževanje ali čimprejšnjo upokojitev."

Kako bo potekala reforma?

Najprej bo izvedena digitalizacija zdravstvenega sistema po vzoru estonskega modela. Zakonodaja naj bi bila pripravljena v treh mesecih, rok za implementacijo je 1. januar 2024. "Estonci imajo vsa orodja, zato nam ni treba izumljati tople vode." Nato bo oblikoval ločen plačni steber za celotno zdravstvo, ne le za zdravnike. V veljavo naj bi stopil s 1. januarjem 2024.

To je pogoj, da se začne z definiranjem mreže na primarni ravni in nujni medicinski pomoči, kjer naj bi družinske  zdravnike in pediatre razbremenili administrativnega dela. Ključna naloga reforme slovenskega zdravstvenega sistema je vrnitev temeljne obravnave pacientov vrniti na primarno raven ter zmanjšati pritisk na specialiste in nujne medicinske centre. 

STA

To ne bo šlo brez strukturne prenove Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je prepričan minister, ki mora dobiti transparenten in digitaliziran sitem. Napovedal je tudi prenovo nadzora in vodenja javnih zdravstvenih sistemov s spremembo 30 let starega zakona o zavodih. 

Kaj bo s koncesionarji?

Na vprašanje, kaj bo s koncesionarji, je odgovoril, da imamo na primarni ravni imamo zelo veliko uspešnih in dobrih koncesionarjev, ki so del javne mreže, na sekundarni ravni pa minister opaža nekaj malverzacij. Napovedal je analizo in iskanje ravnovesje med vsemi deležniki. Najkasneje do konca leta naj bi določili standarde in normative za vse poklice v zdravstvu. 

Na koncu bo prišla celovita prenova financiranja zdravstvenega sistema. Letos nameravajo z največjim družbenim konsenzom določiti univerzalne zdravstvene storitve iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in najkasneje s 1. januarjem 2025 ukiniti obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar