Politična analitika: Kriza v zdravstvu bo zbila podporo vladi

Vladi Roberta Goloba se je zgodila prva ulica. "Stavkajoči" pacienti so od vlade zahtevali ureditev razmer v javnem zdravstvu. Še pred tem je javno počilo med zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem; jabolko spora je bila krizna situacija v ljubljanskih zdravstvenih domovih. Strasti je za zaprtimi vrati pomiril Golob, minister in župan pa sta napovedala sodelovanje. Kaj pomeni kriza v zdravstvu za politično podporo vlade, smo vprašali sociologa dr. Matevža Tomšiča in politologa dr. Alema Maksutija.

Maksuti meni, da so zdravstveni domovi v Ljubljani trenutno glavna politična tema, zaradi česar ne vidi potenciala, da bi lahko trenutna situacija resno zamajalo koalicijo. Ocenjuje, da bodo vlada, ljubljanski župan in zdravstveni delavci hitro našli rešitev za nastalo situacijo. "Karavana bo šla naprej, vlada pa zaradi problematike družinske medicine ne bo padla," je povedal za Bloomberg Adria.

Golob bo imel težavo pri volivcih, če ne reši širše situacije v zdravstvu, opozarja politolog. Volivci so namreč občutljivi na to, da nimajo osebnega zdravnika. "Dogajanje v zdravstvu bo erodiralo podporo največji vladni stranki, ker bodo nejasne komunikacijske strategije pri povprečnem volivcu ustvarile sliko, da so vsi politiki isti,” je dejal Maksuti. Gibanje Svoboda je po njegovem mnenju namreč odvisna od podpore širše javnosti, saj nima jasnega članstva, strukture in zvestega volilnega telesa, ki bi stranki nudili temeljno podporo.

Tudi Tomšič ocenjuje, da bi lahko neuspeh pri ureditvi razmer v zdravstvu povzročil padec podpore vladi in vladajoči stranki, "ki je zaenkrat še dosti visoka". Šibki člen vlade se mu zaenkrat zdi zdravstveni minister, čigar komuniciranje ocenjuje kot nenavadno. "Imel je že nekaj ekscesov – od tega, da je grozil predstavniku zdravniškega sindikata, do tega, da je obtožil župana Jankovića, da špekulira," pojasnjuje.

Spor med ministrom in županom je reševal premier Golob, ki je dosegel, da se je minister Bešič Loredan dvakrat opravičil Jankoviću, oba pa sta se zavezala k sodelovanju pri reševanju krize na področju družinske medicine. "Pri opravičilu županu je minister izpadel čisto ponižan, kot v starem režimu, ko so morali partijski funckionarji javno podati samokritiko," še izpostavlja Tomšič. "Župan Janković je iz tega konflikta izšel kot absolutni zmagovalec."

Tudi sicer je komuniciranje predstavnikov vlade nekonsistentno, ocenjuje Tomšič. "Zdi se, da govorijo eno, v ozadju pa se dogaja drugo," pri čemer dodaja, da bodo ljudje slej kot prej začeli kriviti vlado, če se stanje v zdravstvu ne bo izboljšalo.

V primeru neuspele zdravstvene reforme v letošnjem letu Maksuti ocenjuje, da bi se lahko povezave v koaliciji nekoliko razrahljale, da pa to ne bi povzročilo padca vlade.

K čemu se je vlada zavezala v koalicijski pogodbi?

Vlada konkretnih predlogov za ureditev zdravstva še ni pripravila. Njihove načrte razkriva koalicijska pogodba, ki pa je napisana ohlapno. Tomšič meni, da koalicija še nima pravih odgovorov za reševanje krize. "Koalicija zaenkrat na mizi še nima konkretnih rešitev, vsebina reforme pa bo ključna za ta politični projekt," pravi Tomšič, ki opozarja, da se premalo pozornosti posveča vprašanjema šolanja novega kadra in učinkovitosti zdravstva.

V koalicijski pogodbi sicer piše, da bodo vpis na medicinske šole krepili s kadrovskimi štipendijami in izboljšanjem pogojev za delo. Vlada se je zavezala tudi, da bo razmejila javno in zasebno zdravstvo, okrepila mrežo javnih zdravstvenih storitev in digitalizacijo zdravstva, odpravila čakalne vrste in uvedla centralizirano javno naročanje. Kako konkretno bodo to dosegli, bodo pokazali zakonodajni predlogi. Poslanska skupina opozicijske Slovenske demokratske stranke (SDS) je ravno v torek pozvala vlado, da v roku 30 dni pripravi interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar