Zakaj Holding slovenskih elektrarn (HSE) potrebuje skoraj pol milijarde vredno dokapitalizacijo iz davkoplačevalskega denarja? Odgovor na to vprašanje danes v državnem zboru išče Komisija za nadzor javnih financ, ki zaseda na nujni seji. Sklical jo je Jernej Vrtovec (NSi), ki je bil v Janševi vladi infrastrukturni minister. Po dveh urah so sejo za javnost zaprli.
Namen dokapitalizacije je premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine HSE in zagotovitev njenega stabilnega delovanja, pišejo v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Zasledovali bodo cilj, da se celoten znesek vrne najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej. Ob tem bodo upoštevali razmere poslovanja skupine HSE.
Na nujno sejo so bili vabljeni minister za finance Klemen Boštjančič, predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, generalni direktor HSE Tomaž Štokelj in poslovni direktor HSE Uroš Podobnik. Prav tako so na sejo povabili druge predstavnike SDH in HSE.
Preberi še
SDH s 300-milijonsko finančno injekcijo za HSE
HSE bo v primeru odobritve dopolnitve letnega načrta upravljanja dokapitaliziran s 492 milijoni evrov.
05.12.2022
Največja slovenska podjetja gnezdijo na gorah denarja
20 največjih slovenskih gospodarskih družb je imelo ob koncu preteklega leta na računih 1,11 milijarde evrov.
14.11.2022
"Vlada pričakuje od družb, da bodo sredstva porabljena transparentno in da bodo vrnjena v roku dveh let," je pojasnil Boštjančič. Po njegovih besedah ne gre za nedovoljeno državno pomoč, bodo pa o tem obvestili tudi Bruselj. "Ne pričakujemo nobenih težav," pravi Boštjančič.
Država je namreč vplačala prvo od dveh tranš potrebnih finančnih sredstev za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine HSE v obliki naknadnih vplačil kapitala. Prva tranša je znašala 300 milijonov evrov. Druga – v višini 192 milijonov evrov – bo vplačana do 15. decembra, še prej pa bo vlada morala odobriti dopolnitev letnega načrta upravljanja.
"Poroštva nismo uspeli izkoristiti, banke ne dajo posojil"
"Zlasti od SDH in HSE pričakujemo odgovore, zakaj je potrebna dokapitalizacija glede na to, da je državni zbor nedavno potrdil poroštvo HSE v višini 800 milijonov evrov," je zanimalo sklicatelje seje. Prav tako komisijo zanima tudi, zakaj se likvidnostni problem rešuje s kapitalom in ne s kratkoročnimi posojili.
Odgovore na vprašanja je podal šef HSE Tomaž Štokelj, ki je vodenje skupine prevzel novembra. "Letos je daleč najbolj zahtevno leto za skupino HSE, saj je proizvodnja hidroenergije tretjino nižja od načrtovane. To je najnižja proizvodnja v zadnjih 20 letih, zato smo morali kupovati nadomestno energijo," je pojasnil. Elektriko so morali prodajati po pogodbenih cenah, kupovali pa so jo po tržnih.
"Hkrati bo izkop premoga bistveno nižji od predvidenega, blok TEŠ 6 je stal od sredine oktobra do tega ponedeljka, da smo s premogom varčevali," razlaga Štokelj. Proizvodnja v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) bo zato 20 odstotkov nižja od načrtovane.
V številkah po njegovih besedah to pomeni 300-milijonski izpad iz naslova manjše proizvodnje hidroenergije in 170-milijonski izpad zaradi manjše proizvodnje TEŠ. Skupaj bo torej negativni vpliv na letošnje poslovanje v višini 470 milijono evrov. "Na finančnih trgih smo uspeli napraviti razliko v višini 50 milijonov evrov, vendar še vedno ostaja 420 milijonov evrov primanjkljaja," dodaja Štokelj.
Glede poroštva, ki ga je dala država, Štokelj pojasnjuje, da so ga lahko izkoristili zgolj v višini 185 milijonov evrov od predvidenih 800 milijonov. HSE je precej zadolžen, že prej je imel okoli 700 milijonov evrov dolga. "Imamo za okrog 920 milijonov evrov kreditov. Čeprav so pokriti s poroštvom, bi bilo to preveliko tveganje za poslovanje, zato banke dodatnih posojil niso odobrile," pravi Štokelj. Kot dodaja, je nabor bank zelo omejen, saj tuje banke zaradi "zelenih" zavez ne dajejo posojil podjetjem, ki upravljajo termoelektrarne.
"Ogromna sredstva so potrebna, da lahko kar koli kupimo ali prodamo na trgih, zaradi visoke volatilnosti. Proizvodnjo elektrike je treba seliti na finančne trge, tam pa so se začetna kritja izredno povišala," je dejal Štokelj.
Poslovanje blizu ničle
Skupina HSE je lani ustvarila 18,9 milijona evrov dobička, leta 2020 pa je pridelala 227 milijonov evrov izgube. V HSE so združene Spodnjesavske, Dravske in Soške elektrarne ter TEŠ. "V HSE smo se spopadali s tem, da so bili proizvodni stroški na nivoju tržnih cen, zato je bilo poslovanje vedno blizu ničle. To pomeni, da je bilo sredstev za poplačevanje obveznosti vedno premalo," je dodatno pojasnil Štokelj.
.webp){kind=icon}