Približuje se sklepni del letošnjih predsedniških volitev. V drugem krogu, ki bo potekal v nedeljo, 13. novembra, se bosta za predsedniški stolček pomerila nestrankarska kandidata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Preverili smo, kakšno gospodarsko diplomacijo bi vodila oba kandidata.
Kaj bodo ključni poudarki vaše zunanje politike na funkciji predsednika države?
Oba kandidata poudarjata, da bi kot prioritetno nalogo izbrala pomoč Sloveniji pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN). V zunanjepolitičnem udejstvovanju se vidita kot zagovornika in promotorja evropskih vrednost.
"Fokus delovanja bo usmerjen v Evropsko unijo (EU), sosednje države, strateške partnerice in transatlantsko zavezništvo, pa tudi v odnose z državami Indo-pacifika ter območjem severne Afrike," pravi Logar, ki želi voditi aktivno diplomacijo s ciljem uresničevanja ključnih zunanjepolitičnih interesov, kot jih predvideva strategija zunanje politike.
Preberi še
Gospodarskodiplomatska zapuščina Boruta Pahorja
Gospodarsko diplomacijo sta otežila pandemija covida-19 in vzpon avtoritarizmov, a sogovornika sta zadovoljna s Pahorjevim delom – postavil naj bi visoke standarde.
21.10.2022
Anketa: Kakšne diplomacije si želijo gospodarstveniki od predsednika
Pri gospodarstvenikih smo preverili, ali se udeležujejo gospodarskih delegacij, ki jih (so)organizira predsednik države. Kakšne so njihove izkušnje?
27.10.2022
"Slovenijo želim videti kot aktivno državo v jedrni Evropi. Sem zagovornica EU, evropskih vrednot in članstva Slovenije v zvezi Nato," pa je dejala Pirc Musar, ki si bo prizadevala, da bo njeno zunanjepolitično delovanje usklajeno tudi z državnim zborom in vlado.
Katerim trem evropskim državam (vključno z Zahodnim Balkanom) bi posvetili največ pozornosti v zunanji politiki oziroma na področju gospodarske diplomacije?
Dosedanji predsednik Borut Pahor je veliko pozornosti namenil sosednjim državam in državam Zahodnega Balkana – to prioriteto odraža tudi njegov projekt Brdo-Brioni.
Tudi oba kandidata za Pahorjevega naslednika oziroma naslednico bi poudarila sodelovanje s sosednjimi državami. Logar bi poleg sosednjih držav v ospredje postavil tudi sodelovanje z Nemčijo "kot najpomembnejšo gospodarsko partnerico", Pirc Musar pa je poleg Nemčije izpostavila tudi države Zahodnega Balkana, s katerimi imamo "zaradi skupne zgodovine tako politične kot gospodarske interese, kjer mora biti skupen interes EU, da te države čimprej izpolnijo pogoje, ki bi omogočili njihovo vključitev v članstvo EU".
S katerimi neevropskimi državami želite imeti najbolj intenzivne odnose na področju gospodarske diplomacije?
Tako Logar kot Pirc Musar sta kot državo z visokim potencialom za krepitev gospodarskih vezi izpostavila Indijo. V mandatu prejšnje vlade "je prvič v zgodovini samostojne Slovenije prišlo do povratnega bilateralnega obiska", se je pohvalil Logar, ki je bil takrat zunanji minister. Dodal je še, da imamo poleg Združenih držav Amerike (ZDA) "neizkoriščene možnosti v Afriki in v Aziji".
Pirc Musar meni, da prioritete gospodarske diplomacije narekuje gospodarstvo s trgovinskimi in investicijskimi odnosi, ki jih vzpostavlja. "S striktno zunanjetrgovinskega gledišča sta pomembni državi zagotovo Kitajska in Turčija," ocenjuje kandidatka.
S katerim svetovnim voditeljem se želite najprej srečati in zakaj?
Oba kandidata sta poudarila, da morajo biti na prvem mestu potrebe in interesi države, ne pa osebne želje predsednika oziroma predsednice.
Logar bi sicer najprej odpotoval v Bruselj, Berlin in Washington. "Rad pa bi ponovno obiskal tudi Kijev in izrazil podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v teh kriznih in odločilnih časih," dodaja nekdanji zunanji minister.
Pirc Musar bi bila najbolj vesela srečanj s predsedniki Nemčije, Avstrije in Italije, pridružila bi se tudi globalni platformi ženskih voditeljic, ki jo je septembra lani ustanovila OZN. "V Evropi pa bi si želela spoznati slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, ki je bila pred nastopom predsedniške funkcije tako kot jaz odvetnica."
Kakšen doprinos za Slovenijo želite ustvariti na področju gospodarske diplomacije?
Oba kandidata sta zavezana pomagati slovenskim podjetjem pri prodoru v tujino. Logar pri tem navaja visokotehnološka slovenska podjetja, saj bi "kot predsednik republike aktivno podpiral njihovo pot na tuje oddaljene trge". Tam je pomoč politike na najvišji ravni tudi najbolj dobrodošla in najlažje odpira vrata uspeha, meni nekdanji uslužbenec sektorja za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Pirc Musar ocenjuje, da je ena od "pomembnih nalog predsednice države pomoč slovenskemu gospodarstvu pri odpiranju vrat v drugih državah, z roko v roki z ostalimi akterji, ki k temu lahko pripomorejo". Pri tem našteva ekonomske svetnike in izkušene veleposlanike, ki "lahko s svojimi mednarodnimi izkušnjami in ugledom ustvarijo prepotrebno zaupanje tujcev".
Ste naklonjeni organizaciji gospodarskih delegacij, ki bi vas spremljale na obiskih v tujini?
Oba kandidata poudarjata, da sta naklonjena gospodarskim delegacijam. Dodajata, da morajo biti delegacije pravi čas pripravljene in medsebojno usklajene, da so lahko uspešne.
"Podjetja morajo biti izbrana po jasnih kriterijih glede na destinacijo, ki jo predsednik obišče," meni Logar. "Podjetja morajo imeti jasna sporočila in tudi sposobnost za prodor na trg, kamor se podaja predsednik ali drug predstavnik države. Vsaka delegacija mora iti na pot s konkretnimi načrti širitve bilateralnega gospodarskega sodelovanja in z merljivimi kazalniki, ki jih je treba spremljati v poznejših fazah."
"Na vsako pot v tujino želim oditi z motivirano ekipo in dobro pripravljena na promocijo slovenskega gospodarstva," pa je odločena Pirc Musar. "Dobro organizirana srečanja imajo večji učinek, če sta ob njihovem začetku prisotna tudi voditelja obeh držav, zato bi želela na tovrstnih obiskih nameniti en dan samo gospodarskemu sodelovanju," obljublja kandidatka.
Koga vidite kot ključnega deležnika na področju gospodarske diplomacije v Sloveniji?
Pri razumevanju gospodarskodiplomatskega ekosistema se kandidata še najbolj razlikujeta. Logar kot ključne deležnike vidi "ambiciozne in realistične podjetnike, ki imajo dobre ideje, jasno vizijo in kvalitete produkte", pri čemer poudarja, da je najlažje tržiti naše produkte, če smo ponosni na slovensko kakovost.
Pirc Musar medtem poleg uspešnih slovenskih podjetij izpostavlja še mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev, ki "mora zanesljivo imeti med prioritetami pomoč slovenskemu gospodarstvu v drugih državah, k čemur lahko veliko pripomore tudi institut častnih konzulov". Med glavnimi deležniki na področju gospodarske diplomacije navaja slovenska gospodarska združenja in tudi "manj formalne načine povezav, na primer prek naših državljanov ali sonarodnjakov, ki živijo v tujini ali zasedajo položaje v mednarodnih organizacijah".