V državnem zboru bo danes potekala izredna seja, na kateri se bodo poslanci seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti, vsebinske razprave pa še ne bo. Predstavila jim ju bosta predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič, sprejemali pa bi jih lahko na novembrski redni seji.
V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila. Vlada tako za prihodnje leto načrtuje približno 13,38 milijarde evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano v že sprejetem proračunu. Odhodki bodo po načrtih dosegli 16,69 milijarde evrov oziroma četrtino več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 3,31 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda.
Proračunski primanjkljaj, ki naj bi se letos ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov, se bo tako prihodnje leto povzpel krepko nad tri milijarde evrov. Postopno zniževanje odhodkov in primanjkljaja naj bi se po načrtih vlade začelo leto pozneje.
Preberi še
Državni zbor potrdil rebalans proračuna
Rebalans je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nujen zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in vladnih ukrepov za blažitev energetske draginje.
28.09.2022
Vlada v boj z energetsko krizo s petimi milijardami evrov v letu 2023
Predsednik vlade Robert Golob opozarja, da bo treba določene stvari spremeniti tudi na evropski ravni.
26.09.2022
Proračuni držav v regiji Adria: Trend rasti se obrača
Davčni prihodki držav regije Adria na medletni ravni zabeležili dvomestno rast, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva pa bosta v naslednjih mesecih velik izziv za javne finance.
19.09.2022
"Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Obstajajo rešitve, ki smo jih začrtali tudi na ravni Evropske unije in bodo čez 14 dni na mizi," je v državnem zboru zagotovil Golob. Kot pravi, je optimističen, da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje, ker so v Evropi našli konsenz, kako poseči na energetske trge in kako pomagati ljudem.
Vse javne ustanove in gospodarske subjekte, ki ne dobijo ponudbe za nakup električne energije za letos, je pozval, naj se obrnejo na ministrstvo za infrastrukturo, kjer imajo skupno rešitev za takšne primere. "Tistim, ki nimajo sklenjenih pogodb za naslednje leto, priporočam, naj jih ne sklepajo do konca meseca, saj bodo na evropski ravni sprejete spremembe pravil energetskega trga, po katerih bodo cene energentov nižje in omejene," dodaja Golob.
Po kovidni javne finance siromaši energetska kriza
"Za leto 2023, ko bodo razmere najhujše, pripravljamo paket zakonov, katerih skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov. Toliko denarja bomo skupaj namenili temu, da bo Slovenija šla skozi to energetsko zimo brez velikih prask," je na seji državnega zbora poslankam in poslancem povedal Golob. "Zavarovali bomo delovna mesta in zavarovali bomo ljudi. Na nikogar ne bomo pozabili," je zagotovil premier. Pet milijard evrov predstavlja več kot tretjino vseh letos načrtovanih proračunskih prihodkov.
Najvišjo rast odhodkov v prihodnjem letu glede na sprejeti proračun za to leto načrtujejo pri:
- intervencijskih programih in obveznostih (+ 1,86 milijarde evrov, na 2,24 milijarde evrov)
- zdravstvenem varstvu (+ 335 milijonov evrov, na 779 milijonov evrov)
- izobraževanju in športu (+ 228 milijonov evrov, na 2,51 milijarde evrov)
- socialni varnosti (+ 195 milijonov evrov, na 1,74 milijarde evrov)
- varovanju okolja in okoljski infrastrukturi (+ 141 milijonov evrov, na 935 milijonov evrov)
V letu 2024 načrtujejo približno 13,79 milijarde evrov prihodkov oziroma 3,1 odstotka več kot v spremembah proračuna za leto 2023. Odhodki bi po načrtih dosegli 15,51 milijarde evrov, kar je 7,1 odstotka manj kot v spremembah proračuna za leto 2023. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 1,71 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda.