Tradicija je lahko kočljiva stvar. Čeprav rek pravi, da tradicija ni ohranjanje pepela, temveč predajanje plamena, se pogosto izkaže, da je prav ta pregovorni pepel tisti, ki sodobne trende duši v škodo tistih, ki ohranjajo tradicijo. V marsičem to velja tudi za montažno gradnjo, ki je cenejša, hitrejša, okolju prijaznejša in bolj trajnostna od klasične gradnje, vendar na Balkanu še vedno neprimerljivo bolj zaupajo opeki in betonu kot pa novim materialom.
Gradnja hiše je lahko večleten in naporen postopek, tako za finance kot tudi za živce vlagatelja. Pri ohranjanju vašega zdravja vam bo pomagala hitrost gradnje montažnih konstrukcij.
Preberi še
Gradbena dovoljenja: Birokratizacija ali nevoščljivost sosedov?
V Sloveniji, predvsem v večjih mestih in na Obali, kronično primanjkuje stanovanj, posledično pa cene dosegajo rekordne vrednosti. Zakaj se torej ne gradi več in hitreje?
25.10.2024
Nižje obrestne mere že dražijo stanovanja
Cene na našem nepremičninskem trgu bodo še naprej rasle, pravijo poznavalci nepremičninskega trga. Razloga sta vsaj dva: nižje obrestne mere in premajhna ponudba.
23.10.2024
Do gradnje Boscarolovih cenovno ugodnih stanovanj bo minilo še vsaj pet let
Ivo Boscarol je predstavil napredek pri projektu gradnje stanovanj v BTC.
22.10.2024
Gurs: Bogatejši poganjajo rast cen nepremičnin
Večji del populacije si stanovanjske nepremičnine sploh ne more več privoščiti, ocenjujejo na Gursu.
16.10.2024
Analiza BBA: Slovenija je prvakinja montažne gradnje v regiji
Objavljamo povzetek analize Bloomberg Adria o montažni gradnji v regiji.
14.10.2024
Koliko je vredno vaše stanovanje? Preverite Gursove vrednosti
Vrednosti nepremičnin so določene na podlagi podatkov iz katastra nepremičnin in modelov vrednotenja.
10.10.2024
Luksuzne nepremičnine: Je bazen kupcev že prazen?
Poznavalci ljubljanskega nepremičninskega trga pravijo, da pri izjemno dragih nepremičninah cena ne igra pomembne vloge.
26.09.2024
Ključ je v tem, da se skoraj 70 odstotkov dela v zvezi z izdelavo elementov opravi izven gradbišča, v tovarni, in sicer pod nadzorovanimi pogoji. Podcenjena prednost tega je, da delo za vas opravlja eno samo podjetje, s tem pa se izognete težavam pri iskanju in usklajevanju različnih obrtnikov, cena, ki ste jo dorekli na začetku, pa se ne spreminja glede na muhe izvajalca.
Zelo pomemben vidik montažne gradnje so kar najvišji prihranki energije, tj. izboljšana trajnost in ekološki vidik v primerjavi z običajno gradnjo. Vojna v Ukrajini nam je dokazala, kako hitro lahko cene energije strmo narastejo, in ker trenutno na Bližnjem vzhodu spet vre, ni izključeno, da ne bo prihajalo do novih tržnih šokov.
Zato je vedno pametno stremeti k čim večji samooskrbi nepremičnin, ne le zaradi finančnih prihrankov, marveč tudi zaradi širše družbene odgovornosti.
Visoki prihranki
Okoljsko ozaveščenim sicer vse čestitke, vendar verjamemo, da so finančni prihranki glavni motivator za kupce, ki razmišljajo o montažnih hišah. Elisa Hajdarovca, direktorja Domprojekta, ki je pionir montažne gradnje na Hrvaškem, smo zato vprašali, koliko energije montažne hiše v povprečju prihranijo v primerjavi s tradicionalnimi.
"Povprečne stare stavbe na kvadratni meter porabijo 200 do 300 kilovatnih ur toplotne energije na leto, standardne izolirane hiše pod 100 kilovatnih ur na kvadratni meter, sodobne nizkoenergijske hiše pod 40 kilovatnih ur na kvadratni meter, pasivne hiše in skoraj nič-energijske hiše pa 15 kilovatnih ur na kvadratni meter in manj. Z energijo, ki jo porabimo v standardni izolirani hiši, lahko danes ogrevamo tri do štiri nizkoenergijske hiše ali osem do deset pasivnih hiš," pojasnjuje in dodaja, da montažne hiše danes predstavljajo največji delež nizkoenergijskih hiš.
To pomeni, da temeljijo na kakovostni plasti izolacije in tesarskih izdelkov, ki preprečujejo toplotne izgube, na uporabi obnovljivih virov energije in na mehanskih prezračevalnih sistemih.
Hajdarovac poudarja, da je že v fazi projektiranja treba upoštevati obliko in usmerjenost objekta, položaje steklenih površin, zagotoviti je treba tudi zaščito pred soncem, nato pa poskrbeti za številne podrobnosti in opredeliti način vgradnje elementov v fazi gradnje. S tem se povečajo prednosti same hiše, pa tudi lokacije, kjer se hiša gradi.
Osnovni gradbeni material v montažnem gradbenem sistemu je les, standardna debelina nosilnih konstrukcij na regionalnem trgu pa se precej razlikuje, od 6×10 do 6×24 centimetrov. Skupna debelina zunanje stene pa je bolj poenotena in se pri večini proizvajalcev giblje od 27 do 36 centimetrov.
Natančneje, v Domprojektu je tako imenovani standardni konstrukcijski sistem stene pri debelini 30,6 centimetra sestavljen iz nosilcev širine 16 centimetrov, ki so na obeh straneh prekriti z 1,25 centimetra debelo mavčno vlakneno ploščo (Fermacell), s polnilom iz kamene volne debeline 16 centimetrov in parno zaporo. Na notranji strani je mavčni karton debeline 1,25 centimetra, položen na mavčno vlakneno ploščo, na zunanji strani pa so stenski elementi obloženi z deset centimetrov debelo plastjo stiropora, zglajeni z gradbenim lepilom z mrežico, zaključek pa je izveden s silikatnim ometom.
Vrhunska izolacija
Najbolj robustna različica iz njihove ponudbe ima steno debeline 47,8 centimetrov, poleg vsega, kar je navedeno v standardni zasnovi, pa je na notranji strani lesene konstrukcije nameščena tudi 1,2 centimetra debela OSB plošča. Za njo se vzpostavi namestitveni prostor (osem centimetrov lesene podkonstrukcije, s polnilom kamene volne debeline osem centimetrov), na katerega so nameščene mavčne plošče.
Prav v gradnji sten se skriva še ena prednost montažnih hiš. Za razliko od klasične gradnje, kjer je fasada prilepljena na nosilno konstrukcijo, montažna stena pravzaprav predstavlja celotno izolacijo. Na ta način je stena praviloma tanjša, kar pomeni, da kupec pri bruto površini stavbe dobi večjo neto kvadraturo.
Hajdarovac je pojasnil, zakaj je gradnja na osnovi lesa bolj trajnostna od klasične opeke in cementa. "Les pri ohranjanju okolja z nadzorom količine CO₂ v ozračju igra pomembno vlogo. V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali les za proizvodnjo potrebuje najmanj energije. Vsak kubični meter lesa v gradbeništvu, ki nadomesti drug material, izpuste CO₂ v povprečju zmanjša za 1,1 tone. Glede na to, da les v svoji strukturi veže 0,9 tone CO₂ v enem m3, iz tega sledi, da vsak kubični meter lesa neposredno prihrani kar dve toni ogljikovega dioksida. Boljša vzdržljivost lesenih konstrukcij izboljša učinek shranjevanja CO₂,"pojasnjuje in dodaja, da je prednost lesa tudi v tem, da je odličen za recikliranje.
Tradicionalni materiali in sodobna tehnologija
Hajdarovac poudarja, da uporaba lesa in drugih materialov, ki okolju niso škodljivi, prispeva k znatnim prihrankom energije pri njihovi proizvodnji, uporabi in razgradnji. "V montažnih hišah so nameščeni ogrevalni in hladilni sistemi s toplotnimi črpalkami, fotovoltaični paneli, mehanski prezračevalni sistemi in pametne tehnologije, ki nadzorujejo ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo ter gospodinjske aparate," poudarja.
Pozitiven vpliv montažne gradnje na okolje je viden tudi pri uporabi materialov, ki pri proizvodnji zahtevajo bistveno manjšo količino energije. Ker so strukturni deli hiše izdelani organizirano, se v proizvodnem obratu vse optimizira in kar najbolje izkoristi. Posledično se skrajšajo tudi postopki na gradbišču, s tem pa se ekološki odtis še dodatno zmanjša.
Vse montažne objekte je mogoče prilagajati podnebnim razmeram, v katerih kupec živi. To se upošteva že od samega začetka - od priprave projektne dokumentacije pa do natančne vgradnje vrste izolacijskih materialov in njihove količine.
Ko gre za prihranke energije, so torej montažne hiše brez konkurence, vendar se poraja ključno vprašanje, ali se kupci, zlasti v regiji, ki tradicionalno zaupajo kamnu in betonu, tega tudi zavedajo.
Hajdarovac trdi, da to drži, njegove besede pa potrjuje naša analiza. Čeprav še vedno krepko zaostajamo za Evropo, se montažne stavbe v regiji vse pogosteje pojavljajo. V ospredju je Slovenija, ki bi se lahko čez nekaj let približala dvomestnemu številu montažnih stavb, vse bolj priljubljene postajajo tudi na Hrvaškem, predvsem v Istri, medtem ko jih v Srbiji skorajda ni.
"Mnogi proizvajalci montažnih hiš ponujajo modele z visokimi energetskimi standardi, ki privabljajo okoljsko ozaveščene kupce. Kupci se radi prilagajajo trendom, zato pogosto sledijo sodobnim smernicam s področja oblikovanja in tehnologije, zaradi česar montažne stavbe predstavljajo sodobno izbiro," je za Bloomberg Adria povedal strokovnjak s področja gradbeništva Ljubiša Vasić.
Cene naraščajo
To, da je trajnost v trendu, je sicer lepo, vendar pa večino regionalnih kupcev še vedno zanima predvsem cena na kvadratni meter. Ta nenehno raste, vendar je še vedno cenovno ugodnejša kot pri klasično grajenih stavbah.
V hrvaškem podjetju Studio Domus so podali približne številke, odvisno od stopnje dokončanja gradnje. Stavba v 3. podaljšani gradbeni fazi stane od 600 do 700 evrov na kvadratni meter (brez DDV), in po njihovih izkušnjah to mejo le redko presežejo. Različica na ključ je dražja za približno petsto evrov, odvisno od izbire, ki je kupcem na voljo v smislu mehanskih inštalacij, tesarskih izdelkov in druge opreme. Običajno cena te različice znaša okoli 1.200 evrov na kvadratni meter (brez DDV).