E-pismo: Komu je v interesu skrivanje podatkov?

Evidenca trga nepremičnin (ETN) je danes javno dostopna podatkovna baza, ki razkriva, po kakšnih pogodbenih cenah se v Slovenji odvijajo prodaje nepremičnin. Do podatkov je moč dostopati na dva načina: 

- prek grafičnega vmesnega, kjer se s klikom na piko na zemljevidu, ki prikazuje (približno) lokacijo in označuje posamezen posel, izpiše velikost nepremičnine (morebitni podatki o velikosti kleti ter parkirnem mestu in kakšen delež nepremičnine je bil prodan) in pogodbena cena

- s prenosom datotek, ki podrobno razkrivajo podatke o nepremičnini, med njimi je naveden tudi tako imenovani identifikator (ID) nepremičnine, ne pa tudi prodajalec in/ali kupec

Čeprav so ti podatki že dolgo dostopni javnosti, je zdaj vlada, ki jo vodi Robert Golob, v državni zbor poslala predlog, po katerem podatek o ID nepremičnine širši javnosti ne bi bil več dostopen. Gre za spremembo, ki se sprejema v sklopu paketa popravkov Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki spada pod pristojnost ministrstva za finance Klemna Boštjančiča.

Pripravljavci posodobitve zakona se strinjajo, da je pomembno, da ima javnost vpogled v podatke o nepremičnini, ki je predmet pravnega posla (lastnost nepremičnine in približna lokacija), "ne pa tudi v osebne podatke pogodbenih strank".

Vztrajajo, da namen evidence trga ni v tem, da bi vsakomur omogočala dostop do podatka o prodajni ceni določene nepremičnine in s tudi do podatka o identiteti prodajalca, torej prejemnika kupnine. Naj pri tem opozorimo, da podatki o pogodbenih strankah v evidencah ETN niso eksplicitno navedeni, je pa s pomočjo identifikatorja ID in ob predpostavki, da znate uporabljati Zemljiško knjigo, res mogoče priti do tega podatka (seveda je prvi pogoj, da je bil vpis v Zemljiško knjigo sploh opravljen).

Kako se je odzvala javnost

Pripravljavci zakona vztrajajo pri umiku identifikatorja nepremičnin in sicer z argumentom, da ne gre za javni podatek. Po predlogu, če bo sprejet, bi bil ID nepremičnine, ki določa natančno lokacijo nepremičnine, dostopen ocenjevalcem nepremičnin, "zato je tudi dodana pravna podlaga, da lahko ocenjevalci nepremičnin iz evidence trga nepremičnin tako kot doslej pridobivajo tudi ta podatek", in tistim, ki imajo zakonsko podlago za dostopanje do teh podatkov.

Predlog popravkov zakona je bil skupaj s pripombami javnosti ta teden objavljen na spletni strani državnega zbora. Izpostavljamo nekaj pripomb, zapisanih v dokumentu.

Posnetek zaslona

 

Oseba, ki je označena kot anonimnež, je v pripombi zapisala, da cenitve, vsaj nekaterega dela agencij, s popravki zakona ne bi več dosegale stopnje natančnosti kot jo danes. Ocenjuje tudi, da obstaja možnost, da bi bili prodajalci zaradi določanja vrednosti še pred prodajo bili primorani naročiti cenitev, "ta strošek pa bi, kot pri ostalih stroških (vsaj delno) prenesli na kupca v smislu prodajne cene".

"Na ta način bo trg izgubil veliko na področju transparentnosti in preglednosti," je pripomnil nepremičninski posrednik Alen Komić. Predlagal je tudi, da se dostop še naprej omogoča nepremičninskim posrednikom.

Združenje bank Slovenije - direktorica je Stanislava Zadravec Caprirolo - je predlagalo, da se dostop še naprej omogoča kreditnim institucijam, saj te podatke potrebujejo za namene upravljanja tveganja oz. upravljanja portfelja kreditnih zavarovanj.

STA

 

Pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami, katere direktor je Boštjan Udovič, so prepričani, da ID znak prodane nepremičnine ni podatek, ki bi neposredno razkril karkoli o prodajalcu, temveč je za njegovo razkritje potrebno dodatno znanje in dostop do drugega registra, to je Zemljiške knjige, ki pa je javna že več kot sto let: "Zato je predlagana sprememba 44. člena veljavnega zakona za naše člane ena najbolj problematičnih." Predlagali so, da ostane evidenca odprta za javnost, če pa to ni mogoče, da se dostop omogoči strokovnjakom, ki te podatke potrebujejo za nemoteno opravljanje svojih nalog. Izpostavljajo nepremičninske posrednike in stanovanjske sklade.

Javni vpogled v evidenco je pomembno orodje novinarjev pri preiskovanju koruptivnih dejanj, zato predlagajo črtanje 16. člena novele, so v pripombi poudarili pri Društvu novinarjev Slovenije, ki mu predseduje Gašper Andrinek. 

Slišani, ne pa tudi uslišani

Predlogi, da bi evidenca ostala dostopna vsaj še nekaterim dodatnim skupinam, zaenkrat niso bili uslišani. Da je eden glavnih ciljev evidence trga nepremičnin zagotavljanje transparentnosti na nepremičninskem trgu, poudarjajo. Dodajajo pa še, da transparentnost nepremičninskega trga pomeni javno dostopne podatke o prodajnih cenah, v odvisnosti od lastnosti nepremičnin, nikakor pa ne tudi podatkov o prodajalcih in kupcih. "Pri ureditvi javne dostopnosti podatkov evidence trga nepremičnin je treba tehtati med javnim interesom čim večje transparentnosti in na drugi strani med varovanimi vrstami podatkov."

STA

 

Med tistimi, ki bi imeli dostop do celotnih podatkov, ne bo niti novinarjev. Prav ti pa so v bližnji preteklosti razkrivali odmevne zgodbe, kako lahko izbrani politiki in ljudje, ki so ustreznim politikom blizu, kupujejo stanovanja v novogradnjah s popustom glede na tržne cene. Predlog društva novinarjev je bil zavrnjen z argumentom, da bodo do podatkov še naprej imeli dostop tisti, ki imajo za to zakonsko podlago: "Zato je dostop že zagotovoljen pristojnim osebam za preiskovanje koruptivnih dejanj."

Virant Burnik: Neustrezna ureditev materije

Preverili smo še, kaj o tem pravijo v uradu informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik: je bila dosedanja ureditev zanje nesprejemljiva? "Dosedanja zakonska ureditev te materije ni bila ustrezna," so zapisali v odgovoru.

Izpostavili so še, da je zlati pomembno, da se pri zakonski ureditvi objave konkretnih podatkov o sklenjenih poslih z nepremičninami uskladita pravica do zasebnosti fizičnih oseb ter interes javnosti po preglednosti trga nepremičnin: "To naj bi predlagatelj dosegel tako, da se pri objavi podatkov iz evidence trga nepremičnin objavijo namesto konkretne identifikacijske številke nepremičnine podatki o širši lokaciji nepremičnine na način, da konkretna nepremičnina ne bo določljiva."