.webp){kind=icon}
Kako pomembni so izzivi na slovenskem stanovanjskem trgu, kažejo ugotovitve Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Spodbujanje ponudbe stanovanj, vključno z boljšim načrtovanjem rabe prostora, za izboljšanje cenovne dostopnosti bi moralo biti ključna prednostna naloga slovenske politike," ocenjujejo v OECD. Kaj svetujejo vladni ekipi premierja Roberta Goloba?
Ekonomsko poročilo OECD za Slovenijo je prvič vključevalo tudi poglavje glede stanovanjske problematike. Zaskrbljenost glede cenovne dostopnosti stanovanj narašča, saj je stanovanjski sektor v Sloveniji obremenjen zaradi velikega povpraševanja in nezadostne ponudbe, kar spodbuja rast cen.
"Potrebne so obsežne reforme za racionalizacijo rabe zemljišč in postopkov za izdajanje dovoljenj, izboljšanje zagotavljanja socialnih stanovanj in spodbujanje konkurence na hipotekarnem trgu," menijo v OECD. Kot ugotavljajo, je ponudba stanovanj preskromna ob močnem povpraševanju, cene pa so v zadnjem desetletju rasle hitreje kot v drugih evropskih državah.
Preberi še
Premalo novih stanovanj dviguje cene tudi rabljenim
Zaloga novih stanovanj v Ljubljani se je od začetka leta več kot prepolovila. Na voljo je le okoli 70 stanovanj, večina pa presega polmilijonsko vrednost.
02.07.2024
Lani najbolj zrasli prihodki v gradbeništvu
V primerjavi z letom 2022 so podjetja lani ustvarila 36,5 milijarde evrov dodane vrednosti.
27.06.2024
Prekinjen trend, nove nepremičnine so se pocenile
Nova statistika nepremičninskega trga kaže na spremembe.
21.06.2024
Lahko omejitev oddajanja prek Airbnb sploh vpliva na najemniški trg?
Predlog zakona, ki med drugim ureja področje kratkoročnega oddajanja, je predvsem pri ponudnikih teh storitev naletel na veliko neodobravanje.
27.05.2024
"Tako kot v številnih drugih vzhodnoevropskih državah so tudi Slovenci množični lastniki domov, kar je deloma posledica privatizacije ob prehodu v tržno usmerjeno gospodarstvo v zgodnjih devetdesetih letih. Zaradi tega je zasebni najemni trg razmeroma majhen," pravijo v OECD. Po njihovih besedah bi zagotavljanje konkurenčnih pogojev na najemnem trgu in prenova obdavčitve nepremičnin lahko povečala učinkovitost trga.
Do gradbenega dovoljenja v osmih mesecih
Dragi in dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj so pogost glavni dejavnik nezadostne ponudbe. Pri izdaji dovoljenj je prišlo do določenega izboljšanja, saj se je število izdanih gradbenih dovoljenj leta 2023 povečalo za tretjino v primerjavi s povprečjem med letoma 2014 in 2019.
V Sloveniji je davčni sistem prenesen iz ureditve v nekdanji Jugoslaviji, potreba po reformi tega pa se od leta 2013 vedno znova pojavlja na dnevnih redih političnih strank,"vendar bistvenega napredka na tem področju še ni bilo", ocenjujejo v OECD.
"Kljub temu je hitrost izdajanja gradbenih dovoljenj še vedno premajhna, da bi ponudba zadostila povpraševanju in zaostaja za povprečno stopnjo gradbenih dovoljenj v EU," ugotavljajo v OECD. Ob tem je bila rast cen v gradbeništvu pri proizvajalcih pri nas izrazitejša kot v povprečju evrskega območja ali v sosednji Avstriji, kar je dodatna ovira za vlagatelje.
Po zadnjem razpoložljivem kazalniku Doing Business Svetovne banke (2020) se Slovenija v kategoriji ukvarjanje z gradbenimi dovoljenji uvršča zelo nizko, predvsem zaradi velikega števila postopkov v sklopu pridobitve (17. mesto) in časa za pridobitev dovoljenja (247,5 dneva). Številne postopke urejajo lokalne upravne enote in specializirane gospodarske javne službe, predvsem glede ureditve priključkov za vodo, elektriko in kanalizacijo.
Za kompleksne in večje projekte (običajno z bruto površino več kot 2.000 kvadratnih metrov in višjimi od 25 metrov) velja poenostavljeni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ki ga neposredno usmerja resorno ministrstvo in obdela na enem mestu. "Strokovnjaki potrjujejo, da bi tak postopek zelo pripomogel vsem stanovanjskim investitorjem in razvijalcem nepremičnin. Vse korake za pridobitev dovoljenja bi lahko združili ali vsaj centralizirali," so prepričani v OECD.
Bo treba reformirati davek na nepremičnine?
Obdavčitev stanovanj igra ključno vlogo pri oblikovanju dinamike nepremičninskih trgov, vpliva na cenovno dostopnost, naložbene vzorce in razvoj mest. "Dobro zasnovana obdavčitev lahko pomaga odvrniti špekulativne naložbe, ki zvišujejo cene, spodbujajo optimalno rabo zemljišč in ustvarjajo prihodke za javne storitve in infrastrukturo," opažajo v OECD. V Sloveniji je sedanji davčni sistem prenesen iz ureditve v nekdanji Jugoslaviji, potreba po reformi tega pa se od leta 2013 vedno znova pojavlja na dnevnih redih političnih strank,"vendar bistvenega napredka na tem področju še ni bilo".
OECD: "Z ustvarjanjem znatnih prihodkov od obdavčitve nepremičnin bi se bilo treba manj zanašati na druge davke, kot so davki na delo."
"Države, kot sta Danska in Irska, so se uspešno reformirale davke na nepremičnine, ki kažejo, da lahko države s skrbnim načrtovanjem optimizirajo fiskalni potencial takih davkov, hkrati pa ohranijo javno podporo in ublažijo vpliv na najbolj ranljive skupine," pojasnjujejo.
Vlada bi morala razmisliti o združitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) z davkom na nepremičnine, da bi izkoristila prednosti modela obdavčitve nepremičnin po deljeni stopnji na način, da bi bila davčna stopnja in obseg primerljiva, so prepričani v organizaciji.
Spomnimo, da že danes poznamo davek na premoženje, ki se dotika tudi obdavčitve nepremičnin. Ta davek plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo. Če stanovanjska površina stavbe (v kateri ima zavezanec ali njegovi ožji družinski člani stalno prebivališče) meri manj kot 160 kvadratnih metrov, se davek ne odmeri. Prav tako so tega davka začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za dobo 10 let.
