Za koliko so nižje cene stanovanj, ki jih gradi stanovanjski sklad?

Stanovanjski sklad pospešeno gradi 1500 stanovanj, a je teh še vedno bistveno premalo. "Po naši zadnji anketi iz lanskega leta jih v Osrednji slovenski regiji primanjkuje 3700. Temu sledi Obalno-kraška s 1250 in pa Savinjska z 1100 stanovanji," je za Bloomberg Adria TV povedal direktor sklada Črtomir Remec. Vse skupaj v Sloveniji primanjkuje 10.900 javnih najemnih stanovanj, so skladu sporočile občine. Pa so najemnine in same cene stanovanj, ki jih ponuja sklad, primerne?

Stanovanjski sklad bo do leta 2026 po Sloveniji zgradil okoli tri tisoč stanovanj, tisoč naj bi jih zagotovil ljubljanski stanovanjski sklad, preostalih tisoč pa preostale lokalne skupnosti. "Naše cene, ko gradimo sami, so toliko nižje, kot so dobički, ki jih unovčijo investitorji. Te so v glavnem mestu bistveno višji, in sicer med 30 in 40 odstotkov, drugje pa med 10 in 20 odstotkov in približno za toliko so naša stanovanja cenejša," je ocenil Remec.

Ob tem dodaja, da sklad v Ljubljani praktično ne more kupiti skoraj, saj ni ponudbe po dopustnih cenah. "Leta 2015, ko smo začeli graditi stanovanja na Brdu, končani so bili 2021, je bila gradbena cena kvadratnega metra okoli 900 evrov, danes neprofitnih stanovanj ne moremo zgraditi pod 1.700 evrov za kvadratni meter," je v intervju januarja orisal Remec. 

Kot vseskozi poudarja direktor sklada, primanjkuje zemljišč za gradnjo. "Prvi ukrep je zemljiška politika, ki bi jo morala izvajati občina, da zagotovi dovolj zemljišč tako za privatno kot kot javno stanovanjsko gradnjo. Potem je tu davčna politika, ki je trenutno popolnoma destimulativna," ocenjuje Remec.

Kot pravi, se ob nakupu nepremičnine poravna davek v višini devetih odstotkov, pri oddajanju pa je bistveno višji, 25-odstoten. "Ravno obratno bi moralo biti. Marsikaj bi se rešilo že z davki, ker bi tista prazna stanovanja, ki so zdaj nezasedena, napolnila," je za Bloomberg Adria TV dejal Remec.

Novi črni oblaki nad skladom

Po poročanju Dela je bila na vrhovno državno tožilstvo vložena kazenska ovadba proti Remcu zaradi zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon. Sklad naj bi po poročanju Dela pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Remec in stanovanjski sklad z ovadbo nista seznanjena.

"Vsi javni stanovanjski skladi so bili ustanovljeni z javnimi sredstvi za izvajanje javnega interesa, ki izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. Vsi javni stanovanjski skladi so subjekti javnega prava, ki lahko delajo le tisto, kar je predpisano z zakonom, v nasprotju s tržnimi subjekti, ki lahko delajo vse razen tega, kar je z zakonom prepovedano. Zakon opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: neprofitna, tržna, službena, namenska. Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja," je zapisano v kazenski ovadbi, navaja Delo.

V praksi se naj bi tako dogajalo, da v istem stanovanjskem bloku dva najemnika za enakovredno stanovanje plačujeta različno najemnino. Eno stanovanje je v lasti stanovanjskega sklada, drugo v lasti občinskega, piše Delo.

"Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu in poslovna politika skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini," so za STA zapisali v odzivu na ministrstvu za solidarno prihodnost. Dodali so, da niso seznanjeno z ovadbo, politika gradnje teh stanovanj pa da tudi ni nova.

"Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450," so zapisali.

Dopolnjeno z odzivom ministrstva za solidarno prihodnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar