Kaj je ostalo od napovedi o več tisoč najemnih stanovanjih letno?

Stanovanjski sklad RS bo skupaj z lokalnimi skupnostmi v letošnjem in prihodnjem letu zagotovil po približno 500 javnih najemniških stanovanj – delno s soinvestitorstvom (za kar se je odločilo le malo občin), v večji meri pa s posojili. "Poskušali smo tudi z javno najemno službo, a se ta oblika doslej ni izšla," pojasnjuje direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

Letos je bilo končanih 228 stanovanjskih enot v Mariboru in Ljubljani, intenzivno gradijo stanovanja v Kopru in Novem mestu, pridobili so gradbeno dovoljenje za projekt Partizan Jesenice, v začetku leta 2024 pa pričakujejo še gradbeno dovoljenje za projekte Lukovica – prvi del in Lendav – 1. faza. Vrednost omenjenih naložb je 152,41 milijona evrov.

Konec tega leta bodo objavili tudi razpis za stanovanja na Dolgem mostu v Ljubljani. V pripravi so še načrti za 1200 javnih najemniških stanovanj in 80 oskrbovanih, za katere pa še nimajo zagotovljenih finančnih sredstev, a na republiškem stanovanjskem skladu menijo, da so ti načrti realno izvedljivi.

Stanovanjski sklad RS

 

"Trenutno zagotavljamo približno 500 stanovanj letno, nekoč – v času najbolj aktivnih let v gradbeništvu – smo jih 750 . Računamo da bi do leta 2026, če bodo zagotovljena predvidena finančna sredstva, kapacitete spravili na tisoč stanovanj letno, kar je bila zaveza aktualne vlade," pravi Remec.

Urejanje stanovanjske problematike

A to je precej manj od optimističnih napovedih, ki sta jih še februarja podala predsednik vlade Robert Golob in minister za delo Luka Mesec. Njune napovedi se bodo težko uresničile. Mesec je namreč o še nedavno načrtovani reformi stanovanjske politike, o kateri ni več ne duha ne sluha, dejal: "Cilj je zgraditi po dva tisoč stanovanj na leto." Premier Golob mu je nato hitro odgovoril, da ne dva, temveč tri tisoč.

A minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pravi, da je koalicija na poti izpolnjevanja obljub, urejanje stanovanjske problematike pa je tek na dolge proge. Poleg gradnje novih stanovanj, a ne le v Ljubljani, bodo po mnenju ministra potrebni tudi drugi ukrepi, med drugim urejanje oddaje stanovanj prek spletne platforme Airbnb. "Kmalu bomo imeli rešitev tudi na tem področju, kar bo pomenilo aktivacijo nekaterih teh stanovanj na trg," je dejal.

Kot je pojasnil, je trenutno v pripravi več modelov rešitev, pri tem pa, kot zagotavlja, nobena ne predvideva prepovedi oddajanja stanovanj prek te platforme. "Gre za regulacijo, da bo oddajanje urejeno kot kratkotrajno, kot je tudi osnovna ideja Airbnb, in ne kot redna dejavnost," pravi minister. Dodaja, da želijo to doseči z regulacijo. Stanovanja sicer, kot pravi, potrebujemo po vseh državi, ne le v Ljubljani.

Remec sicer meni, da je davčna politika trenutno zelo nestimulativna. Večina praznih stanovanj je v lasti enega odstotka prebivalcev, ki stanovanja kupujejo z znižanim davkom, ker pa je davek na najemnino 25-odstoten, nimajo interesa, da bi ga oddajali.

Po potrebi dodatna sredstva

Razvoj investicij v prihodnjih letih bo sicer odvisen od zagotovitve sistemskega vira financiranja, večjega obsega zadolževanja ter izvedbe drugih državnih ukrepov, vključno s kadrovsko okrepitvijo.

Stanovanjski sklad je iz državnega proračuna z dokapitalizacijo v letu 2023 dobil 25,5 milijona evrov, še enkrat toliko jih bo v začetku 2024. Od tega bo šlo 10 milijonov neposredno za projekte sklada, 15 pa za ugodne kredite občinam in lokalnim stanovanjskim skladom. V letu 2024 naj bi sledili še dve takšni finančni injekciji, in sicer ko bodo sredstva porabljena in bo pripravljenih dovolj novih projektov.

V takšni obliki je financiranje predvideno do leta 2026, nato pa naj bi država zagotovila sistemski vir financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj v višini 100 milijonov evrov letno. "Skupaj z lokalnimi skladi in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami bi lahko nato letno zagotovili med 2000 in 3000 stanovanj," je ocenil minister.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar