Natanko dve leti po prisilni izselitvi skvoterjev iz nekdanje tovarne koles Rog kultna zgradba na Petkovškovem nabrežju ob Ljubljanici dobiva novo podobo in vsebino. Do letošnje jeseni naj bi vrata odprlo mednarodno ustvarjalno in družabno središče Center Rog, ki bo nudilo prostor in infrastrukturo za ustvarjanje kulturnemu in kreativnemu sektorju, s poudarkom na izdelovalništvu, uporabnih umetnostih in oblikovanju. Pred vhodom na Trubarjevi ulici se bo nahajal Park izbrisanih.
Oblikovalci, rokodelci, izdelovalci, umetniki in arhitekti bodo imeli v Rogu na voljo stroje za 3D tiskanje, laserje in CNC naprave na 1.200 kvadratnih metrih delavnic oziroma v sedmih skupnostnih proizvodnih laboratorijih (lesni, steklo-keramični, tekstilni itd.). Ti bodo na voljo tako profesionalcem kot ljubiteljem ob plačilu članarine, za profesionalce pa bodo dostopni tudi individualni studii v drugem in tretjem nadstropju.
Razpis za triletno brezplačno uporabo 19 studiev v velikosti 50 kvadratnih metrov bo objavljen spomladi, prijavitelji pa bodo lahko iz celotne ljubljanske urbane regije, sporočajo iz centra.
"Z omogočanjem brezplačnega delovnega prostora in z brezplačno uporabo vseh skupnostnih delavnic ter podporo mentorjev oziroma tehnikov bomo podpirali razvoj produktov, ki odgovarjajo na neko širšo družbeno potrebo ali izziv ter so torej okoljsko in družbeno koristni," je za Bloomberg Adria pojasnila direktorica Centra Rog Renata Zamida.
STA
Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica Roga, je za obnovo dotrajane stavbe in okolice v proračunu predvidela 20 milijonov evrov, čeprav bodo končni stroški znani po dokončanju gradnje in izvedenem končnem obračunu za vsa dela. V celoti gre za investicijo občine, pravi Zamida.
Trajnostni razvoj in industrijska dediščina
Tovarna Rog je eden najpomembnejših objektov industrijske dediščine v prestolnici, pred proizvodnjo koles je bila tam usnjarna in tovarna pisalnih strojev. Snovalci novega centra so želeli za prihodnjo uporabo ohraniti izvirno funkcijo stavbe, a prilagojeno za 21. stoletje, zato bo Rog služil kot javni proizvodni prostor za kulturno in kreativno industrijo.
Skupaj z Rogom bo obnovljeno nabrežje Ljubljanice pred zgradbo, ki bo postalo sprehajalno območje. Center Rog bo v središču nastajajočega kulturnega dela mesta, saj je vzdolž nabrežja povezan z lani obnovljeno galerijo Cukrarna, nedaleč stran pa se nahajata tudi muzejska četrt in kulturni kompleks Metelkova.
Bloomberg Adria
Center Rog je zavezan ciljem trajnostnega razvoja, kot jih opredeljuje Agenda 2030 Združenih narodov, nam pove Zamida. Med drugim bodo spodbujali uporabo recikliranih materialov, tudi s pomočjo lastne reciklirnice plastike, v zelenem laboratoriju pa razvoj novih, naravnih materialov. "Podnebne izzive bomo nagovarjali z javnim užitnim parkom in sonaravno zasaditvijo, prijazno tudi vsem opraševalcem, streha Centra Rog bo v naslednjih letih prekrita s fotovoltaičnimi paneli, v garažnih prostorih pa načrtujemo namestitev baterij oziroma lastnih hranilnikov, s čimer bomo deloma samooskrbni," je pojasnila direktorica.
Uporaba vseh prostorov v Centru Rog je krožno naravnana in temelji na souporabi.
Bloomberg Adria
Povezovanje s skupnostjo in obletnica izselitve
Center Rog v razvoj objekta že od leta 2010 vključuje lokalno in profesionalno skupnost. Od ustanovitve javnega zavoda spomladi leta 2021 so sodelovali z več kot sto deležniki in organizacijami na ciljnih področjih zavoda, v večletnem obdobju pilotnih priprav na projekt pa jih je sodelovalo vsaj še desetkrat toliko, pove Zamida.
Medtem je sodelovanje z organizacijami, ki so včasih delovale na območju nekdanje tovarne, nihalo. Pred več kot desetletjem, ko se je projekt Centra Rog začel, so predstavniki javnega zavoda dobro sodelovali s takratnimi začasnimi uporabniki objekta. "Druge organizacije, ki so te prostore zasedle kasneje, pa so zahtevale pravico do stalne rabe, kar je Mestna občina Ljubljana kot lastnica tovarniškega kompleksa Rog zavrnila," je povedala Zamida. Konflikt se je razrešil na sodišču, ki je pritrdilo občini, dodaja.
Bloomberg Adria
Nekdanji uporabniki Roga, združeni v Avtonomno tovarno Rog, na svoji spletni strani medtem pozivajo k bojkotu novega centra in opozarjajo na nezakonitost evikcije, ki je potekala 19. januarja 2021.
"S propagandno kampanjo, v kateri vabijo vidne kolektive in predstavnike civilne družbe k ustvarjanju novega Centra Rog, želijo mestne oblasti prikazati javnosti kontinuiteto naprednih rogovskih idej," so ob peticiji k bojkotu zapisali pri društvu. "Kot da se vmes ne bi nič zgodilo. Kot da ne bi bili Rogovci še vedno na cesti. Kot da je brutalna evikcija izpuhtela v zrak in je mesto zločina spet prostor napredka, demokracije in participacije."
Pomisleke glede novega centra ima tudi glasbenik, kolumnist in aktivist Miha Blažič - Ntoko, ki je sodeloval s kolektivi v nekdanjem skvotu, predvsem na področju begunske problematike. Na pogajanjih v okviru sodne mediacije naj bi nekdanjim prebivalcem v uporabo ponudili 500 kvadratnih metrov prostorov in zahtevali izpraznitev zgradbe, kar za društva, ki so delovala tam, ni prišlo v poštev, nam je v telefonskem pogovoru povedal Blažič. Pri centru pojasnjujejo, da so ta pogajanja potekala pred ustanovitvijo javnega zavoda Center Rog.
Poraja se vprašanje, kakšno dodano vrednost novi center prinaša prestolnici. Po Blažičevem mnenju predvsem "dviga vrednost nepremičninam in prinaša vrednost investitorjem". Morda bo zanimiv za več ljudi kot nekdanji prostori, kakšen turist se bo tam dobro počutil, a prostorov te vrste je v Ljubljani že več, pravi. Medtem ni dovolj prostorov, ki bi bili dostopni marginaliziranim skupinam in nekomercialno naravnani, zato je bil skvot po njegovem mnenju legitimen in potreben za družbo.
Na Avtonomno tovarno Rog smo naslovili vprašanja, a do objave nismo prejeli odgovorov.
"Skvot se je na našo žalost končal na povsem nedialoški način in pri številnih pustil grenak priokus. Ekipa Centra Rog in sodelujoči deležniki ter strokovna javnost se pri razvoju te nove institucije vsekakor zavedajo tega dejstva," je dejala Zamida. "Hkrati vedno ostajamo odprti za organizacije ter posameznike in posameznice, ki so nekdaj delali na območju nekdanje tovarne."
Po navedbah direktorice so v letu 2022 sodelovali s predstavniki nekdanjega Socialnega centra Rog na področju vključevanja beguncev in migrantov v novo institucijo, pa tudi z Iniciativo izbrisanih aktivistov, ki je predlagala, da se park pred zgradbo (v izmeri osem tisoč kvadratnih metrov) poimenuje Park izbrisanih. Trenutno poteka tudi javni natečaj za oblikovanje spominskega obeležja izbrisanim v parku.
Amnesty International in Društvo izbrisanih sta na občino res podala predlog, da bi se "nekje v Ljubljani" postavilo obeležje izbrisanim z namenom osveščanja javnosti, predlog pa prvotno ni bil vezan na projekt v Rogu, dodaja Blažič. Kasneje je prišla odločitev, da se obeležje postavi v Rogu, kar Blažič vidi kot "cinično potezo" in "piarovsko gesto", ne sodelovanje. Center Rog odgovarja, da je šlo pri predlogu od vsega začetka za območje pred kompleksom Rog, s pobudnicama so se tako uskladili tudi glede obeležja v parku.
Dopolnjeno s popravkom v prvem odstavku in odzivom Centra Rog v 14. in zadnjem odstavku.
.webp){kind=icon}
