Novice

Kisla jabolka, v katera bo morala zagristi nova vlada

Avtor: Klemen Balanč

09. maj 2022, 09:15

Gospodarstvo se ohlaja, prihodki države bodo nižji

Bomo postali energetsko in prehransko samooskrbni?

Jeseni verjetno še en val epidemije covid-19

Kisla jabolka, v katera bo morala zagristi nova vlada

STA

Dva tedna po državnozborskih volitvah se že kažeta oblika in vsebina nove vladne koalicije. Gibanje Svoboda (GS), prepričljiva zmagovalka volitev, je skladno s predvolilnimi obljubami začela oblikovati levo-liberalno koalicijo, v kateri bosta kot kaže sodelovali še stranki Socialnih demokratov (SD) in Levice. Če ne bo zapletov bo nova vlada zaprisegla še pred poletjem.

Medtem, ko si koalicijski partnerji delijo resorje in snujejo koalicijsko pogodbo, so ključni izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada, že znani. In spopasti se bo morala uspešno, če bo želela oddelati dva mandata, kot je napovedal kandidat za novega premierja Robert Golob.

Nacionalizacije gospodarstva seveda ne bo

Oblikovanje gospodarskega programa je izziv, ki ga bodo morale nove koalicijske partnerice rešiti še preden bo parlament glasoval o novem mandatarju. Gospodarska programa GS in SD sta relativno liberalno naravnana, s poudarkom na zelenem prehodu, digitalizaciji, pravicah delavcev in socialni državi.

Obrvi pa so med volilno kampanjo dvigali v Levici, katere program ima trdne temelje v marksistični doktrini. Intimno si verjetno želijo kolektivizacije gospodarstva, zadružne organiziranosti in delavskega samoupravljanja, a v to ne morejo (in ne smejo) nikogar prisiliti. Za to bi morali spremeniti ustavo, koalicija pa nima ustavne večine.

Ker je bil glavni cilj levo-liberalnih strank na teh volitvah zamenjava desne vlade, in ker bi se v opoziciji politično življenje Levice verjetno zaključilo, bodo v najmanjši koalicijski stranki primorani sprejeti programski kompromis. Z njim bodo pristali na model tržnega gospodarstva, vprašanje bo samo, kje in koliko naj država regulira in investira.

Javnofinančno tveganje ob ohlajanju gospodarstva

Možen je tudi scenarij, v katerem se bodo koalicijske partnerice morale uskladiti o tem, kje varčevati. Gospodarstvo se v Sloveniji (in v Evropi) nevarno ohlaja, mnogi strokovnjaki pa že napovedujejo recesijo v letošnjem ali naslednjem letu.

V primeru recesije bo država izgubila tisti del prihodkov, s katerimi je želela po pandemiji servisirati svoj dolg. Če upade BDP, se bo zvišala tudi relativna zadolženost države, ki danes znaša slabih 38 milijard evrov oziroma okoli 75 odstotkov BDP. To je še vedno pod povprečjem EU, ki se giblje okoli 100 odstotkov BDP.

Bloomberg
 

 

V primeru nižjih prihodkov v državni proračun bo potrebno tudi »zategniti pas«, saj je kljub gospodarski rasti država v prvem četrtletju letošnjega leta pridelala četrt milijarde proračunskega primanjkljaja, v pandemičnih letih 2020 in 2021 pa več kot sedem milijard. Do sedaj smo se lahko zanašali na poceni zadolževanje, a tudi to obdobje se počasi zaključuje, saj bo Evropska centralna banka (ECB) slej kot prej začela dvigovati ključno obrestno mero. Predvidoma že sredi poletja.

Zdravstvena in pokojninska blagajna

Gibanje Svoboda je v svojem programu obljubila moderno socialno državo. Kaj točno to pomeni za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki imata skupaj na letni ravni dve milijardi odhodkov, ne vemo točno. Je pa že vlada Janeza Janše v Nacionalnem reformnem programu Bruslju obljubila pokojninsko in zdravstveno reformo. Ta dokument je ena izmed podlag za črpanje evropskih sredstev iz sklada za odpornost in okrevanje. Na tem mestu se odpira več vprašanj kot odgovorov, saj je program zmagovalke volitev na tem področju precej skop.

Bomo v Sloveniji dobili »obvezno« dodatno pokojninsko zavarovanje in ali bo na mizi ponovno uvedba »malega dela« za upokojence? Slednje lahko pozitivno vpliva na ekonomsko aktivnost v državi, ne more pa biti korektiv za (pre)nizke pokojnine. Drugi način, kako omogočiti upokojencem varno starost, je uskladitev višine pokojnin z naraščajočimi življenjskimi stroški (inflacija), a je v tem primeru potrebno od nekje zagotoviti dodatna sredstva.

Kaj pa bo z »obveznim« dodatnim zdravstvenim zavarovanjem? To vprašanje je bilo trn v peti zadnje levo-sredinske koalicije in eden izmed razlogov, da je na koncu razpadla. Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in hkratna razširitev košarice pravic bi pomenila dodaten pritisk na zdravstveno blagajno, ki tudi zaradi epidemije covid-19 že danes potroši več sredstev, kot jih prejme. Glede na sestavo prihodnje koalicije pa je jasno, da bo le-ta zdravstvo ohranila javno, pri čemer se kot glavni izzivi kažejo zmanjšanje čakalnih vrst, omejitev privatnega popoldanskega dela zdravnikov, ter pritiski za zvišanje plač zaposlenih v zdravstvu.

Trg dela

V Sloveniji trenutno beležimo rekordno nizko brezposelnost. V aprilu je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 55.000 brezposelnih, kar je najmanj po letu 1990. Ta številka bi ob gospodarskem ohlajanju lahko hitro postala višja, v primeru recesije pa še bolj, kar bi tudi dodatno obremenilo državni proračun. Manj delovno aktivnih namreč pomeni manj prihodkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter na drugi strani večje izdatke državnega proračuna za socialne transferje.

Drugi izziv predstavlja digitalna preobrazba družbe in gospodarstva, s tem pa tudi poklicev. Nekatere poklice so že začeli nadomeščati stroji (blagajničarji, tovarniški delavci, ipd.), drugi bodo s tehnološkimi izumi začeli izginjati v prihodnosti. Da ohranimo zdravo in konkurenčno gospodarstvo bo tako nujna digitalna preobrazba trga dela, ustvarjanje kvalificirane delovne sile za poklice prihodnosti in spodbujanje panog z visoko dodano vrednostjo.

Nepremičninski trg

Negativni trendi na trgu dela bi lahko imeli slab vpliv na stanje nepremičninskega trga. Slednji je po mnenju Banke Slovenije pregret, nepremičnine pa precenjene za od tri do 13 odstotkov. Za to obstajata vsaj dva razloga. Prvi je ta, da se zaradi gospodarske negotovosti kapital usmerja v varno zatočišče nepremičnin. Drugi razlog pa so poceni krediti s fiksno obrestno mero za potrošnike.

To obdobje se sicer počasi končuje, saj bo denar z dvigom ključne obrestne mere ECB postal dražji, s tem pa se bo ustvarila selekcija med tistimi, ki se še lahko privoščijo stanovanjske kredite in tistimi, ki tega več ne bodo sposobni. Čeprav naj bi bila likvidnost bank v Sloveniji dobra, pa obstaja tveganje, v kolikor pride do recesije in odpuščanj, pri čemer bodo nekateri potrošniki najverjetneje imeli težave z odplačevanjem posojil.

Glede na sestavo koalicije lahko pričakujemo tudi, da bodo visoke cene nepremičnin in najemnin reševali z gradnjo javnih najemniških stanovanj, za kar lobirata predvsem obe manjši koalicijski partnerici.

Energetska in prehranska samooskrba

Ljudje na potrebujemo zares veliko za preživetje, ključni pa sta energija in hrana. Geopolitično dogajanje na vzhodu Evrope je izpostavilo volatilnost obeh področij, saj smo na obeh področjih izpostavljeni cenovnim šokom. Ključna za prihodnost in suverenost države sta tako energetska in prehranska samooskrba, za kateri imamo v Sloveniji visok potencial.

Potrebna pa bodo pametna vlaganja in pametno gospodarjenje. Zmagovalka volitev velik poudarek namenja prehodu na obnovljive vire energije. Prihodnja vlada bo verjetno nadaljevala s subvencijami gospodinjstvom in podjetjem za izgradnjo (majhnih) sončnih elektrarn, s čimer bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv. A za dolgoročno stabilno energetsko samooskrbo bi potrebovali tudi drugi blok nuklearke v Krškem, ki jo je vlada v odhajanju že začela umeščati v prostor. Zdi se, da je zmagovalka volitev naklonjena nadaljevanju projekta, kljub temu, da ne bo poceni in da bo izgradnja trajala vsaj desetletje.

Pri misli na okolje in samooskrbo ne moremo mimo kmetov. Glede na sestavo koalicije lahko pričakujemo ukrepe v smeri spodbujanja združevanja kmetov v zadruge in mogoče celo ukrep zajamčenega odkupa pridelka od države. A bistvenih pocenitev lokalno pridelane hrane ne bo, saj so se v zadnjem obdobju podražila tako gnojila kot pogonska goriva. Prvi ukrep, s katerim bi nova vlada lahko omejila stroške kmetov (in drugih), je ponovna regulacija cen pogonskih goriv, kaj je Golob že napovedal, da bodo storili.

Ni še konec epidemije covid-19

Golob je za jesen predvidel tudi novi val epidemije covid-19. Čeprav obveznega cepljenja ne gre pričakovati, pa bo vlada soočena z veliko dilemo, v kolikor bodo bolniki s covid-19 ponovno zasedli bolnišnične kapacitete.

V vsakem primeru lahko jeseni pričakujemo obvezno nošenje mask z zaprtih prostorih. Tak ukrep nikogar zares ne prizadene. Ostaneta pa še dva ukrepa, ki imata negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Lahko, da bomo ponovno morali izpolnjevati pogoje PCT za koriščenje javnih storitev, v najslabšem primeru pa se lahko zgodi tudi zaprtje države. Slednje je sicer malo verjetno.

Epilog

Do sedaj je veljalo, da ima vsaka novoizvoljena vlada 100 dni miru, nekakšnega tranzicijskega časa, da se uvede v delo. To pravilo zaradi skorajšnjih izrednih razmer letos ne bo veljalo. Nova vlada bo morala takoj zagrizti v izzive, s katerimi se sooča slovenska in tudi evropska družba.

Volivci ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa, da se bo reševanja težav lotila s kompetentnimi kadri. Kako bo uspešna, bo pokazal čas. Če bo koalicija v teh zelo neugodnih razmerah zdržala do konca, pa ne bo odvisno samo od uspešnega reševanja izzivov. Da bo uspela izvedsti dva mandata, se bo morala vzdržati še večnega problema slovenske politike - korupcije.

Vse novice iz rubrike Komentar

Komentar

Vlada pred dilemo: Investirati ali zategniti pas?
Komentar

Vlada pred dilemo: Investirati ali zategniti pas?

Ohlajanje gospodarstva, visoka inflacija, višji strukturni primanjkljaj državnega proračuna in dražje zadolževanje predstavljajo tveganje za javne finance. Bo novi vladi uspelo, da nas obdrži nad gladino?

10.06.2022

Avtor: Klemen Balanč

vse novice iz rubrike Komentar