Trump bo znova kandidiral za predsednika ZDA, možnost zmage majhna

Donald Trump je napovedal, da bo ponovno kandidiral za predsednika Združenih držav Amerike (ZDA). Odločitev je sporočil teden dni po koncu vmesnih kongresnih volitev, na katerih so republikanci dosegli slabši rezultat od pričakovanj. Svetovna javnost se sedaj sprašuje, ali se lahko ponovno zavihti v Ovalno pisarno Bele hiše. Možnosti za to so zelo majhne, niso pa nične.

V nadaljevanju navajam štiri razloge za takšno mnenje in potencialni scenarij, v katerem bi bila zmaga Trumpa mogoča.

Prvi razlog, ki govori v prid neuspešni kandidaturi Donalda Trumpa, je, da so okoliščine precej drugačne, kot so bile leta 2016, ko je Trump zmagal. Takrat je bil noviteta na političnem prizorišču, vznemirljiv in drugačen od konvencionalnih politikov. Ustvaril je spektakel brez primere. Zaradi tega je hitro postal všečen desnemu in populističnemu delu volilnega telesa, ki je bil naveličani konvencionalnih politikov in jezen na liberalne politične elite. Sedaj avre novitete nima več – ljudje ga poznajo in so ga tudi nekoliko naveličani, mnogi volivci na desni pa so tudi razočarani nad nedomoljubnim početjem, ki ga je izvajal po volitvah leta 2020.

Drugače je tudi to, da so bile leta 2016 ZDA v konjunkturi, danes pa so na pragu recesije. Gospodarstvo je v času prve Trumpove kandidature raslo. V takšnih okoliščinah so bile bolj kot ekonomska vprašanja pomembne kulturne teme; in ravno na slednjih je Trump zgradil svojo uspešno kampanjo. Med njimi so priseljevanje in odnos do tujcev, politična korektnost, izprijene politične elite ter etnična in verska vprašanja. Že na vmesnih kongresnih volitvah je bila za republikanske volivce najpomembnejša tema visoka inflacija, glede na smer ameriškega gospodarstva pa bo glavna tema naslednjih predsedniških volitev zagotovo gospodarsko okrevanje. V takšnih okoliščinah je Trumpova populistična retorika manj potentna.

Leta 2016 je Trumpu do zmage pomagalo tudi to, da je bila Hillary Clinton najboljša možna protikandidatka. Poosebljala je namreč vse, proti čemur je Trump nastopal. Lahko bi celo trdili, da je bila celotna Trumpova kampanja že od začetka zastavljena za bitko proti Hillary Clinton, saj je bilo že dolgo pred volitvami bolj ali manj jasno, da bo demokrate v predsedniški tekmi zastopala prav ona. Že leta 2020 tega privilegija ni več imel.

Bloomberg

 

Drugi razlog, da ima tokrat skoraj zanemarljive možnosti za zmago, je ta, da so mu mnogi konservativni, domoljubni volivci zamerili ščuvanje svojih podpornikov k napadu na Kapitol 6. januarja 2021 in izpodbijanje rezultata volitev 2020. Prevladujoče mnenje med ameriškimi političnimi analitiki je, da so mnogi "Trumpovi" kandidati na vmesnih kongresnih volitvah pogoreli ravno zaradi tega, ker so zanikali legitimnost in legalnost zadnjih predsedniških volitev, s tem pa tudi ameriške demokracije.

Da je bilo za zmerne volivce republikanske stranke to preveč, kaže na omejen domet takšne retorike. Mogoče lahko pripomore k zmagi za republikansko predsedniško nominacijo, zagotovo pa ne na glavni tekmi proti demokratskemu kandidatu, kdor koli že bo.

Tretjič, ZDA so na pragu recesije, med ekonomisti pa ni konsenza, kako globoka in dolga bo. Obdobje do predsedniških volitev bo zagotovo zaznamovano z ekonomsko bolečino, predsedniška tekma s temo gospodarskega okrevanja. To je voda na mlin republikancev, saj je ekonomija eden glavnih, če ne kar glavni indikator, na podlagi katerega ameriški volivci – predvsem neodvisni – presojajo delo predsednika.

Glede na ekonomsko sliko v ZDA in napovedi o prihodnjem dogajanju menim, da bodo republikanci v boj poslali zmernega, fiskalno konservativnega kandidata, ki bo zagovarjal manj regulacije gospodarstva in nižje davke kot razvojni model za okrevanje ameriškega gospodarstva. Trumpova kontroverzna, populistična retorika bi lahko možnosti za uspeh republikancev na glavni tekmi kvečjemu zmanjšala, ne pa povišala.

Četrtič, kandidaturo Trumpa bi lahko preprečil tudi 14. amandma k ameriški ustavi. Ta pravi, da na javno funkcijo ne more kandidirati oseba, ki je izvedla ali pomagala pri izvedbi državnega udara oziroma organiziranega upora zoper demokratične institucije. Obtožbo Trumpa zaradi pozivanja k napadu na Kapitol bi morala sprejeti oba doma kongresa, a je zaradi večine republikancev v predstavniškem domu to malo verjetno – ni pa nemogoče. Bo pa ta del ameriške ustave zagotovo še velikokrat omenjen v času kampanje.

Scenarij, v katerem bi se Trump lahko ponovno zavihtel na položaj predsednika ZDA, je naslednji . Na prvi stopnji – strankarskih volitvah za republikansko nominacijo – bi se lahko potegovalo več zmernih kandidatov. V tem primeru bi se lahko glasovi zmernih volivcev drobili, pri čemer bi Trump – kot edini t. i. MAGA kandidat (izraz za Trumpovo krilo stranke) pobral glasove radikalnejšega dela republikanskih volivcev in na ta način osvojil večino na strankarskih volitvah. Na glavni tekmi bi mu za zmago moral najverjetneje nasproti stati nepriljubljeni Joe Biden, ameriška ekonomija pa bi morala biti leta 2024 na dnu in ne že v procesu uspešnega okrevanja.

Bloomberg

 

Vseeno pričakujem, da bodo zmerni republikanci in njihova medijska mašinerija stavili na enega kandidata, ki se bo za strankarsko nominacijo spopadel s Trumpom in pobral večino zmernega dela stranke. Trumpov štab bi sicer lahko poizkusil napolniti polje kandidatov z enim ali več t. i. "mandžurskih" kandidatov, ki bi drobili glasove zmernega dela republikanskih volivcev.

Nič še ni gotovo. Veliko bo odvisno od tega, kako se bodo obnašali veliki donatorji, mnenjski voditelji znotraj republikanske stranke in mediji pod njenim vplivom. Zadnjo besedo pa bodo – kot vedno – imeli volivci.