'MiCA prinaša zaščito, vendar kriptonaložbe ostajajo zelo tvegane'

Evropski parlament je lani sprejel novo zakonodajo MiCA (Markets in Crypto-Assets), ki prvič vzpostavlja enoten okvir za kriptoindustrijo v Evropski uniji. MiCA uvaja minimalne standarde za ponudnike kriptosredstev, s čimer želi EU zagotoviti večje varstvo za investitorje ter zmanjšati tveganja na trgu.

A kljub temu kriptosredstva ostajajo visoko tvegana naložba, poudarja predsednica Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) Verena Ross.

V intervjuju je odgovorila na očitke, da MiCA ščiti tradicionalno finančno industrijo pred konkurenco kriptoponudnikov, pojasnila, zakaj v Evropi še vedno ni enotnega kapitalskega trga in zakaj je finančna izobrazba državljanov vse pomembnejša – in kako jo doseči. So stranke finančnih svetovalcev dovolj varne pred slabimi praksami?

Sogovornica je opozorila tudi na hitro rastočo grožnjo kibernetskega kriminala, ki vse bolj ogroža finančno industrijo in zahteva nenehno pozornost tako regulatorjev kot podjetij.

Ker se pogovarjamo na dan, ko v ZDA potekajo ameriške predsedniške volitve (še pred znanim izidom), se ne morem izogniti vprašanju: kako pomembne so te volitve za Evropo? Kako pozorno jih spremljate v evropskih institucijah?

Vsekakor ne želim komentirati ameriških predsedniških volitev. Povem pa vam lahko, da pozorno spremljamo odzive finančnih trgov na izid volitev, kakršen koli že bo. Nato bomo videli, ali bomo morali o tem razpravljati z nacionalnimi pristojnimi organi in našimi člani. Skratka, pozorno bomo spremljali izid, tako kot številni drugi.

Lahko na kratko predstavite organizacijo, ki jo vodite? Kaj počnete in kakšne so vaše zakonodajne pristojnosti?

ESMA je regulator in nadzornik evropskih finančnih trgov. Ustanovili so nas po globalni finančni krizi leta 2011. Tesno sodelujemo z drugimi evropskimi regulatorji, ki nadzirajo banke, zavarovalnice in pokojninske družbe. Naša odgovornost je, da ustvarimo skupni regulatorni okvir in da je zakonodaja pravilno uveljavljena v državah članicah.

Cilj je, da obstaja enoten regulatorni in nadzorni pristop h kapitalskemu trgu v celotni EU. Da se lahko podjetja ustanovijo kjer koli v EU in ponudijo svoje storitve povsod v EU. In da se lahko kateri koli državljan ali investitor odloči za poslovanje s katerimkoli podjetjem v EU.

Ali po vašem mnenju enotnost evropskega kapitalskega trga obstaja? Ali je trg še vedno razdrobljen?

Naredili smo precej napredka v zadnjih letih, da imamo bolj poenoten regulatorni okvir. Vendar moramo priznati, da imamo še vedno veliko nacionalne implementacije pravnih aktov, tako imenovanih direktiv, ki morajo biti nato prenesene v pravne sisteme držav članic, v nasprotju z evropskimi uredbami, ki so pravno zavezujoče  v vseh državah.

Poleg tega je regulacija finančnih trgov zelo odvisna od drugih delov pravnega sistema. Če pomislite na davčne sisteme, na korporacijsko pravo, ki je zelo pomembno pri razvoju finančnih trgov. Za ta področja so še vedno pristojne nacionalne politike, uveljavljajo jih vlade posameznih držav. Enotni evropski kapitalski trg je tako po mojem mnenju še vedno bolj fragmentiran, kot bi moral biti. Vendar dosegamo napredek k poenotenju, tudi v tem, kako poteka nadzor dnevno na terenu bodisi glede varovanja pravic vlagateljev, stabilnosti bodisi pravilnega delovanja trgov. To so tri glavna področja delovanja ESMA.

Kakšno je razmerje med ESMA in slovenskim regulatorjem ATVP?

ATVP ima člana v odboru ESMA kot eden od nacionalnih pristojnih organov v državah članicah. Kot tak sodeluje v vseh razpravah na odboru, ki je najvišje odločevalsko telo ESMA. Vse, kar naredi ESMA, mora potrditi odbor. Torej tudi ATVP kot eden od članov odbora z glasovalnimi pravicami. ATVP je torej del odločevalskega procesa. Poleg tega je pomemben del bolj tehničnega dela, ki ga opravljamo v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. Torej pri podrobnih pregledih na področju upravljanja z investicijskimi sredstvi, varstva vlagateljev, kapitalskih trgov in zahtev za uvrstitve podjetij na borzo. Vse te naloge opravljamo v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi.

Vedno več opravljamo tudi strokovnih pregledov. Ko se skupaj na evropski ravni ocenimo, kje so ključna tveganja, in nato se gre k posameznemu  nacionalnemu pristojnemu organu in podrobneje preveri, kakšne so razmere v tisti državi. Vsi nato poročajo nazaj in tako dobimo dobro sliko, kakšne so razmere na terenu v celotni EU.

V Sloveniji je v postopku sprejema evropska zakonodaja MiCA, ki regulira kriptoindustrijo. Domača kriptopodjetja so kritična do zelo obsežnih zahtev, ki jih regulacija prinaša podjetjem. Menijo, da bodo s tem manjša podjetja izrinjena iz trga. Kako komentirate te kritike?

MiCA prvič prinaša skupni regulacijski okvir za ponudnike kriptosredstev. S tem želimo zaščititi ljudi, ki želijo investirati in držati kriptosredstva. Poskrbeti želimo, da so vlagatelji ustrezno zaščiteni, da obstaja ustrezno delujoč trg z integriteto. To pomeni, da morajo obstajati minimalne zahteve za podjetja, ki želijo dobiti dovoljenje za ponujanje teh storitev. Zato, da imajo njihove stranke zagotovila, da so sredstva varovana, da imajo prave informacije za sprejem odločitev in tako dalje.

Strinjam se, da prihaja kar veliko novih zahtev za ta podjetja, in zavedamo se, da jih moramo uveljavljati proporcionalno. Obenem pa se zavedamo, da MiCA ne dosega višine zahtev, ki veljajo za druga finančna podjetja. Torej MiCA prinaša določeno zaščito, a je vseeno nekoliko šibkejša kot jo zahtevamo na drugih področjih.

Sprejemamo dejstvo, da gre za novo in inovativno področje, obenem pa želimo doseči, da so vzpostavljeni minimalni mehanizmi za zaščito vlagateljev.

Kaj pravite na kritike, da ukrepi, ki naj bi ščitili investitorje in preprečevali pranje denarja, pravzaprav ščitijo podjetja tradicionalnega finančnega sektorja pred grožnjo (kripto)konkurence?

Menim, da regulacija vzpostavlja pravičnejša pravila igre za vse ponudnike storitev. Tudi novi ponudniki storitev morajo sprejeti dejstvo, da delujejo v tem okolju. To jim po eni strani prinaša priložnosti, saj jim dovoljuje, da ponujajo storitve in privabljajo vlagatelje po celotnem območju EU, ko dobijo dovoljenje po MiCA. Torej prinaša tudi veliko poslovno priložnost, ki pa seveda pomeni, da morajo doseči določene minimalne zahteve. Te so za nas zelo pomembne, saj zagotavljajo, da so stranke ustrezno zaščitene in imajo vse potrebne informacije.

ESMA

 

Vemo, da veliko državljanov in vlagateljev že zdaj kupuje kriptosredstva. Te dojemajo kot podobne investicijam v delnice ali obveznice. Vendar niso enaka in vztrajno opozarjamo, da tudi ob prisotnosti MiCA regulacije kriptosredstva ne bodo postala varna naložba. Še vedno ostajajo visoko tvegana izbira zaradi produkta, ki ga predstavljajo.

Pri ESMA si prizadevate za uveljavitev enotnega evropskega kapitalskega trga, tako imenovane kapitalske unije. Kako bi takšen trg deloval?

Evropa si že precej časa prizadeva ustvariti enoten kapitalski trg. Kljub temu so evropski kapitalski trgi še vedno veliko manjši, veliko manj učinkoviti. Zato se veliko podjetij odloči, da bo svoje delnice raje kot v Evropi uvrstilo na borzi v ZDA, na primer. Prav tako veliko vlagateljev svoj denar raje naloži v trge v ZDA kot pa v rast evropskega gospodarstva. S tega zornega kota ugotavljamo, da so evropski trgi še vedno zelo razdrobljeni. Imamo veliko trgovalnih platform, veliko trgovalske infrastrukture, in vse to ustvarja stroške in neučinkovitosti. Želimo pa si bolj učinkovit in privlačen evropski kapitalski trg, ki bi vlagateljem omogočal, da bi denar vlagali v Evropi. Prav tako podjetja, da bi našla denar za svoje potrebe na evropskih kapitalskih trgih.

Kako bi enoten kapitalski trg dosegli v praksi?

ESMA je v začetku leta objavila dokument, v katerem je 20 priporočil s treh glavnih področij. Prva je, kako omogočiti državljanom, da bi na kapitalskih trgih investirali in varčevali dolgoročno, da bi imeli dostop do informacij o podjetjih in vrednostnih papirjih na teh trgih. Druga pomembna točka so naložbe v infrastrukturo – da bi omogočili boljše projekte z večjim donosom. Tretje pa, da bi omogočili malim podjetjem boljši dostop do financiranja s kapitalskih trgov, da bi spodbudili inovacije.

Omenili ste izobraževanje. Menite, da ima povprečen državljan dovolj dobro finančno izobrazbo, da lahko sprejema dobre odločitve glede investiranja?

Povprečen državljan nima nujno zelo visoke finančne izobrazbe. To jasno kažejo različne raziskave. Po Eurobarometrovi raziskavi kar 64 odstotkov ljudi dosega slab nivo finančnega znanja. Očitno je treba narediti več. V ESMA si skupaj z drugima dvema evropskima inštitucijama (EBA in EIOPA) zelo prizadevamo za izboljšanje finančne izobrazbe vlagateljev prek nacionalnih pristojnih organov, da bi bilo na voljo boljše in bolj ciljne informacije.

Jezik v dokumentih za vlagatelje je trenutno zelo zahteven, informacij je veliko in vlagateljem je težko razumeti vse to. Zato tesno sodelujemo z nacionalnimi pristojnimi organi, med njimi slovenskim ATVP, saj se zavedamo, da smo precej oddaljeni od državljanov. Pri ESMA ne govorimo slovensko, nismo blizu ljudem na terenu. Zato tesno sodelujemo z ATVP in sorodnimi organi v drugih državah, da prenesejo informacije na lokalni nivo, in se med seboj učimo, kako najbolje podpreti finančno izobraževanje.

Zdaj na primer finančne izobrazbe v šolskem sistemu v Sloveniji skoraj ni. Morda bi lahko bila to pot do boljše finančne izobrazbe?

To je vsekakor eden od načinov. Osredotočiti bi se morali na otroke, a tudi na ključna življenjska obdobja, ko je smiseln razmislek o finančnem nasvetu. Ko začnete delati v prvi službi, na primer, razmišljate, kolikšen delež plače želite investirati na dolgi rok, ko se poročite in imate prvega otroka, pa razmišljate o njegovi prihodnosti. To so različna obdobja v življenju, ko je finančna izobrazba zelo pomembna in jo moramo podpirati. A tega ne morejo doseči nacionalni regulatorji kapitalskih trgov. Sodelovati moramo z nacionalnimi oblastmi in izobraževalnimi ustanovami. To je velik podvig, ki vsekakor ne leži zgolj na ramenih regulatorjev finančnih trgov.

Glede finančnega svetovanja, ki ga omenjate. V Sloveniji je na tem področju, če nekoliko pretiravam, pravi Divji zahod. Finančne nasvete lahko pravnim osebam ponuja tudi nekdo brez ustrezne izobrazbe, ATVP regulira le izobrazbo profesionalnih trgovcev z vrednostnimi papirji in zaposlenih v finančnih podjetjih. Menite, da bi potrebovali kakšno licenciranje za ponudnike finančnih nasvetov posameznikom?

Kultura pridobivanja finančnih nasvetov raste v vsaki državi na drugačen način. Odvisno je tudi od tega, kakšen je finančni sektor v državi. Veliko nasvetov prihaja namreč prek tradicionalnih ponudnikov finančnih storitev, na primer bank. Ne poznam dovolj razmer v Sloveniji, da bi lahko komentirala. Pomembno je, da imajo svetovalci dobro osnovno znanje in da so odgovorni za nasvete, ki jih dajejo. 

Obenem vemo, da se v digitalnem svetu vlagatelji pogosto zanašajo na družabna omrežja ali na nasvete prijateljev. Gledati moramo širše in zagotoviti, da je vsakdo sposoben kritičnega pogleda na vse informacije, ki so na voljo, ter da lahko sprejme dobro odločitev zase. Očitno je en način zagotoviti nasvete od formalnih finančnih svetovalcev. Obenem pa moramo poskrbeti, da so vlagatelji obveščeni o nevarnostih, če se zanašajo zgolj na informacije na družabnih omrežjih.

Za posameznika je to kar zahtevna naloga. Kako se znajti v poplavi vseh teh informacij, ki prihajajo iz vseh mogočih smeri?

Za nas je zelo pomembno, da ne prihaja do konflikta interesov pri ponujenih nasvetih. Da svetovalec resnično deluje v najboljšem interesu stranke. Pogosto vidimo, da svetovalce ne motivirajo zgolj interesi stranke, ampak tudi spodbude, ki jih prejmejo pri prodaji posameznega produkta.

Na tem področju je torej še prostor za napredek, kot se reče? Kako lahko poskrbite, da do teh konfliktov interesov ne bo prihajalo?

Obstajajo nekateri predlogi, o katerih zdaj razpravljata evropski parlament in svet EU. A tudi zdaj imamo pravila v sklopu regulacije MIFID, ki prinaša določene varovalke. Za naziv finančnega svetovalca postavlja določene zahteve. Svetovalci morajo biti transparentni pri svojem poslovanju. Nekatere varovalke torej že obstajajo, zdaj pa si prizadevamo, kako bi jih lahko še izboljšali, da se spopademo s tem potencialnim konfliktom interesov.

Depositphotos

 

Vse več je poročil o kibernetskih napadih na posameznike z goljufivimi elektronskimi sporočili, SMS-sporočili in podobno, ki se končajo s krajo denarja. Kako velik je ta problem za ESMA in ali nameravate kako ukrepati, da bi zaščitili državljane?

Seveda se zelo zavedamo problema goljufij, v katerih so tarča posamezniki in podjetja. Del našega regulatornega okvira je tudi zaščita finančne industrije pred kibernetskimi grožnjami. Trenutno delamo na zaščiti pred goljufijami, kjer se zlorablja naše ime ESMA. Videti je, da se to dogaja vedno bolj in bolj. Goljufi uporabljajo tudi ime ATVP, da bi prišli do podatkov. Gre za zelo nevarne zadeve. Ljudi moramo obvestiti, da ne smejo zaupati takšnim sporočilom.

Vaš pristop je torej prek obveščanja, v smislu kampanje? Ali tudi v finančni industriji obstaja odgovornost, da zaščiti svoje uporabnike?

Gre za širok pristop. Po eni strani sodelujemo z nacionalnimi pristojnimi organi, da obvestijo in opozorijo javnost. Na drugi strani delamo kot nadzorniki ponudnikov finančnih storitev, da so same boljše zavarovane pred kibernetskimi napadi in kriminalom. Velika prepletenost podjetij, tudi finančnih, v digitalnem svetu prinaša velika tveganja. Na to smo zelo pozorni pri regulaciji in nadzoru.