Škufca Zaveršek: 'Pri infrastrukturi slovensko okolje preveč konkurenčno'

"Slovenija je ena redkih držav, ki ima štiri infrastrukturne konkurente, tako na fiksnem kot tudi na mobilnem delu. To je bolj ali manj unikum," poudarja podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Škufca Zaveršek. Meni, da je posledično toliko večji pritisk na investiranje in donosnost naložb. V intervjuju je med drugim ocenil, kakšno je bilo prvo leto nove uprave, razložil pa je tudi, kako umetna inteligenca (UI) pomaga pri kibernetski varnosti.

V prvih treh mesecih leta so ustvarili 170,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobičekje dosegel 12,1 milijona evrov, kar je za 48 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Kako bi ocenili poslovanje Telekoma Slovenije v preteklem letu in v začetku tega leta? Kateri so bili največji uspehi in izzivi? 

Lansko leto je bilo pravzaprav izredno zahtevno z vidika zunanjih učinkov. Cene elektrike so bile pomemben del dejavnost že ob načrtovanju rezultatov za 2023 in seveda tudi pri izidu. Potem so nas doletele še poplave, ki so povzročile škodo na omrežju. Ne glede na vse je lansko leto tisto prvo, ko smo začeli uveljavljati novo strategijo, ki temelji na rasti v osnovnih storitvah. Tudi s tega vidika ga ocenjujem kot uspešno, ker smo skoraj v vseh kategorijah poslovanja dosegli rast, tako rast prihodkov kot števila strank, nazadnje tudi rast dobička v primerjavi z letom poprej, saj je bil večji za 25 odstotkov. 

Pod črto je bilo dobro startno leto za novo upravo in znanilec spreminjanja poslovnih rezultatov družbe Telekom. Ta trend se nadaljuje tudi letos. Pri rezultatih prvega kvartala, ki jih lahko komentiram, ponovno vidimo rast števila uporabnikov [skupno število mobilnih uporabnikov se je v prvem četrtletju 2024 medletno povečalo za pet odstotkov], pa tudi prihodkov ne samo matične družbe, ampak vseh drugih družb v skupini. Konkurenca na trgu je velika in zato prvo četrtletje še ne pomeni, da je leto končano, ampak nadaljujemo aktivnosti za doseganje začrtanih rezultatov ali pa preseganje tega, kar smo si zadali. 

Omenili ste konkurenco. Kako ocenjujete konkurenčno okolje na slovenskem telekomunikacijskem trgu?

V telekomunikacijah, ki so še vedno nosilna dejavnost Skupine Telekom Slovenija, je treba ločiti dve ravni konkurence. Ena raven je infrastrukturna, druga pa je tržna. Slovenija je ena redkih držav, ki ima štiri infrastrukturne konkurente, tako na fiksnem delu kot tudi na mobilnem delu. To je bolj ali manj unikum in zaradi tega je toliko večji pritisk na investiranje in donosnost naložb v vsaki od teh kategorij oziroma tehnologij. S tega vidika bi lahko rekli, da je to območje preveč konkurenčno in ima že negativne posledice v smislu manjšega obsega investiranja. 

Drugo pa je prodajni del. Slovensko okolje, kjer imamo številne ponudnike storitev na posamezni od tehnologij, je pravzaprav primerljivo z zahodnim svetom, tako pri mobilnem kot na fiksnem delu. To je normalno poslovno okolje, ki zagotavlja razvoj, kvaliteto storitev in primerljivo ceno za potrošnika. Tu tržno konkurenco ocenjujem kot veliko, ampak normalno. 

Če tu omeniva omrežje 5G in druge tuje ponudnike, kakšni so apetiti Telekoma?  

Omrežje 5G je nova generacija v mobilni tehnologij. Kdo je ponudnik tehnologije, pravzaprav ni toliko pomembno kot to, da je Slovenija ena petih tehnološko "razvajenih" držav, kjer imamo štiri operaterje s tehnologijo 5G. V zadnjem obdobju smo na vseh teh omrežjih videli izredno povečanje tako pokritja kot tudi zmogljivosti. Zato lahko rečem, da je Slovenija pravzaprav v 5G-omrežju spet zelo primerljiv trg drugim. 

Telekom želi ohranjati primat najboljšega, največjega omrežja, tako smo lani povečali pokritje s 5G za 50 odstotkov glede na leto prej. V teh dveh letih, 2024 in 2025, pa prehajamo na 99-odstotno pokritost prebivalstva. Ne gre samo za 5G. 

Pomembna je uporabniška izkušnja, zato je treba dobro kombinirati vse obstoječe tehnologije. Torej od 2G, ki še vedno obstaja, 3G smo izklopili, ker je njegovo vlogo prevzela četrta generacija in s tem smo delno prispevali tudi k zmanjšanju izpustov zaradi manjše porabe elektrike. Četrta in peta generacija pa sta tisti, ki ta trenutek zagotavljata najboljšo uporabniško izkušnjo. V prihodnosti bo to vse bolj zagotavljala peta generacija.  

Kako pa je s pokritostjo v regiji, kjer ste tudi prisotni? 

V regiji Telekom deluje pravzaprav na dveh ravneh. Eno je z operaterji, kjer smo prisotni v Sloveniji in pa na Kosovu. Drugi je pokritje celotne regije s povezovalnim omrežjem v optični tehnologiji. Telekom Slovenije v regiji zagotavlja povezljivost, če rečemo od Milana na eni strani do Frankfurta na severu in do Sofije za vse globalne igralce in poslovne stranke, ki želijo na tem področju delovati. 

Kot operaterji pa delujemo v Sloveniji in na Kosovu. Tam je hčerinska družba Ipko, ki ima vodilni tržni delež v mobilnem segmentu in je eden štirih igralcev v fiksnem internetu in ponujanju IP-televizije. Predvsem v mobilnem delu smo zadovoljni s položajem, ki si ga je v tem času ustvaril.

Apetiti delničarjev so vedno veliki, predlog uprave letos za izplačilo predlaga del bilančnega dobička iz prenesenih čistih dobičkov v višini 40,3 milijona evrov. Skupščina bo 17. junija. Ali morda načrtujete kakšno spremembo v dividendni politiki v prihodnosti? 

Strategijo smo prenovili hkrati z objavo nove strategije, ki temelji na treh stebrih. Prvi je delovati v telekomunikacijskem segmentu, kjer ustvarimo še vedno večino prihodkov, hkrati pa zagotavljati nove vire prihodkov. V drugem stebru zasledujemo vitalnost podjetja, ki se navezuje na storitve IKT. Tretji steber pa je učinkovitost, kar pravzaprav zelo neposredno vpliva tudi na razpoložljiv dobiček in posledično zagotavlja dividendno politiko.

Tako smo predlog izplačila postavili na 30 do 50 odstotkov čistega dobička, seveda pa je to odvisno tudi od aktualnih okoliščin v posameznih poslovnih letih. Če bo prišlo do večjih investicij, se ta dividendna politika lahko tudi prilagaja. Ampak cilj je zelo transparentno in vnaprej nagovarjati pričakovanja delničarjev tudi z dividendno politiko. 

Kako zagotavljate ravnovesje med izplačilom dividend in reinvestiranjem dobička v razvoj podjetja?

Ocena podjetja je bila ravno v tem razponu. Največ polovico čistega dobička delimo delničarjem, s tem pa zagotavljamo dovolj akumulacije sredstev za investicije. Raven vlaganja v telekomunikacijah je ob veliki infrastrukturni konkurenci velika. Skupina Telekom je lani investirala 180 milijonov evrov. Letošnji načrti za investicije so zaradi povečanja naložb v omrežje 5G še večji, in sicer več kot 230 milijonov, vključno s kapitaliziranimi najemi in avtorskimi pravicami, ki so neke vrste investicije v trg.

Katere nove, netradicionalne produkte in storitve razvijate za ustvarjanje dodatnih virov prihodkov? Kako pomembna je diverzifikacija ponudbe?

Ko smo pripravili strategijo, smo se veliko ukvarjali z megatrendi, kam gre ta panoga. Ugotavljali smo, da je globalno največ rasti predvidenih za IKT, torej za storitve sistemskih integracij, varnostnih rešitev in pa sistemskih rešitev za podjetja. Zato smo del virov in fokusa usmerili na to področje, ker je dovolj široko, prav tako pa temeljimo na tistem, kjer že imamo znanja. 

Eno takih področij, ki se je potem naravno razvilo, je bila kibernetska varnost, kjer je sistemsko pomemben operater, kot je Telekom Slovenije, že v preteklosti veliko investiral v razvoj. Ugotovili smo, da če imamo dobro razvit sistem za nas, ga lahko ponudimo tudi drugim . Tako da smo največjo rast v zadnjem obdobju dosegli s storitvami kibernetske varnosti. V ta namen smo razvili tudi enega regijsko najmočnejših centrov za podporo storitvam kibernetske varnosti, v katerem sodeluje več kot 100 sodelavcev, ki so nenehno v stiku z dogajanjem na tem področju. 

Promo / Bojan Puhek

 

Seveda pa obstajajo tudi druge vertikale, denimo industrijske vertikale IOT v telekomunikacijah. To je že 15 let zgodba, ki se ne razvija, ampak zdaj počasi vidimo, da prihajajo prve aplikativne uporabe. Zasebna mobilna omrežja so veliko področije, kjer se tehnologija 5G prvič v zgodovini približa industrijskemu uporabniku v zasebni sferi. To je izredno pomembno zaradi varnosti in zanesljivosti. 

Ne smemo pa pozabiti, da je v skupini tudi sistemski integrator. To je Avtenta, da ki deluje na področju dokumentnih sistemov in pa seveda rešitev poslovne informatike SAP, ki je tudi pomembna veja zagotavljanja storitev uporabnikom. 

Če omenimo še spletno trgovino, ki je po mnenju poznavalcev panoge med največjimi pri nas. Kako zagotavljate zaloge za vse izdelke? Kakšne so vaše izkušnje s strankami, ki so hkrati tudi vaši uporabniki storitev?  

Naša spletna trgovina je zagotovo med top tri v Sloveniji. Zagotovo je pomembno velika, ker je orodje za zagotavljanje odnosa s strankami, na nek način celo del lojalnostnega programa. Večina prometa v tej trgovini je povezana z osnovno dejavnostjo, bodisi je to telefonija, kjer smo absolutno največja spletna trgovina v Sloveniji, bodisi so to dodatne storitve televizije, hi-fi sistemi in drugo. Celoten nabor širimo tudi na druge kategorije.

Z implementacijo standarda EDI v večino transakcij z dobavitelji smo v logiki drop shipmenta, kjer gre za vrsto prodajne sheme, ki skrajša dobavno verigo med kupcem in proizvajalcem. Tako zagotavljamo širok nabor storitev skupaj s partnerji in zaradi tega tudi dobro uporabniško izkušnjo. Po kategorijah dosegamo lepe rasti, spletno trgovino pa smo uvrstili med omenjene tri glavne stebre poslovanja.

Omenili ste tudi kibernetske grožnje. Lahko na kratko opišete, kako se zavarujete kot podjetje in kako te storitve ponujate drugim? 

Pri obravnavanju kibernetskih groženj je verjetno treba vse skupaj gledati kot na lazanjo iz več plasti in tako tudi pristopamo do sebe in do strank. Prva stopnja ali plast je, kako vzbuditi zavedanje javnosti, strank, da je ta grožnja realna. Dvigniti želimo zavedanje. Naslednji korak je varnostni pregled, ki ga izvajamo s strokovnjaki, tudi etičnimi hekerji. Na predstavitvah širši javnosti želimo vedno predstaviti simulacijo in poskuse napadov, ti pa so na žalost vedno uspešni, kar je velik znanilec relevantnosti problematike. 

Po teh varnostnih pregledih svetujemo podjetjem in drugim deležnikom, kaj bi bili pravi koraki. Zadnji korak je potem sistem nenehnega monitoringa, ki se ne izvaja ročno, ampak z globalnimi rešitvami in tudi s pomočjo sistemov umetne inteligence. Ti so edini sposobni nadzorovati in upravljati večino transakcij. Nad njimi bdijo strokovnjaki, ki se nenehno izobražujejo. 

Rasti so eksponentne. Zakaj? Zato ker danes kibernetski napadi ne potekajo več na podlagi ekonomskih, političnih in verskih kriterijev. Dejansko sistemi, torej stroji, napadejo stroje in pred stroji se lahko braniš samo z zelo sofisticirano obrambo, ki jo v večini izvaja spet stroj. Ideja, da ne boš napaden, ker si premajhen, ker se te ne vidi, ker nisi pomemben, ne obstaja več. Tega se je treba zavedati.

Ko te nekdo poskuša napasti, napada toliko časa, dokler se nekje ne pojavi luknja. To je največkrat  uporabnik, torej naši sodelavci v zasebnem ali poslovnem življenju prej ali slej naredijo kakšno napako, sploh če nimamo zavedanja, kaj bi napaka v obrambi lahko bila.  

Govorite o umetni inteligenci, kako jo še uporabljate? Kje vidite največje potenciale za spremembe v podjetju ob tem eksponentnem razvoju? 

UI uporabljamo že nekaj časa v naših procesih, ampak imamo občutek, da smo se je pravzaprav dotaknil šele prve plasti, prahu na tej veliki zgodbi. Omenil sem že v sistemih upravljanja kibernetske varnosti, kjer opravi veliko analitično delo. Prav tako jo uporabljamo v naši aplikaciji NEO tako za glasovno upravljanje kot tudi za delo v priporočilnih sistemih. 

UI tudi vedno pripomore, ko je treba upravljati velike količine podatkov. Danes jo uporabljamo tudi kot orodje za pomoč sodelavcem pri iskanju informacij oziroma pri sugestijah za odgovore, tako pri tehničnih storitvah na terenu kot pri sodelavcih v podpori uporabnikom.

V prihodnosti vidimo, da bo vedno bolj prevzemala proaktivno vlogo pri interakcijah bodisi kot pomočnik ali pa celo kot tisti, ki ponudi prvo raven odgovorov v smislu klepetalnih robotov in nazadnje tudi glasovnega odgovarjanja. Ta je danes z različico 4.0. pravzaprav že tu. Smo še zelo na začetku, vmes pa večino procesov še vedno poteka od človeka do človeka. 

Torej še ne bo zamenjala sodelavcev? 

Sodelavcev nikoli ne bo zamenjala, jim bo pa močno olajšala način delovanja. V tretjem stebru strategije učinkovitosti bo UI odigrala pomembno vlogo. Odvzeti mora repetativne in nepomembne aktivnosti strokovnjakov. Te pa morajo biti na voljo in obremenjeni s pametnejšim delom, s kompleksnejšimi nalogami.  

Kako se Telekom Slovenije sooča z izzivi na trgu dela? Kako privabljate in zadržujete talentirane kadre? 

Telekom Slovenije je sistemsko pomembna družba in kot tako jo vidijo tudi potencialni delojemalci. Grobo rečeno, nimamo velikih težav, razen seveda s specifičnimi poklici, ki so težje na voljo tudi v drugih družbah. Govorimo o IKT, kjer je pravzaprav konkurenca globalna. Drugače smo veliko vpeti v izobraževalni sistem, tako s štipendijski programi kot tudi s podporo nekaterim študijskim programom. Tako dobivamo bazen strokovnjakov, ki so zainteresirani za to področje.

Po drugi strani pa seveda zagotavljamo tudi delovno okolje, ki je prepoznano kot dobro, podprto tudi s certifikati. To se pravzaprav kaže tudi v številu prijav in tem, da dobivamo še vedno dobre sodelavce.  

So to tudi tujcih ali še vedno prevladujejo domači delavci? 

Tu pa lahko skoraj 100-odstotno gotovostjo povem, da so to slovenski sodelavci. Morda je tudi nekaj tujih študentov. 

Pretekli teden je Evropska centralna banka prvič znižala obrestne mere.  Kakšen vpliv bo imelo to na poslovanje Telekoma, mogoče tudi na obročna plačila v spletni trgovini?

Telekom Slovenije strankam zagotavlja obročna plačila pravzaprav neodvisno od gibanja obrestnih mer v eno ali drugo smer. Tudi ko se je obrestna mera višala, nismo spreminjali tega dela politike, kar pa vpliva na  vezan kapital, obratna sredstva. Posledično bi zniževanje obrestne mere pozitivno vplivalo v tistem delu zadolževanja, ki ni ščiten. 

Če pogledamo ekonomsko, pa bo verjetno zniževanje obrestne mere povečalo aktivnost gospodarstva in investicije, ki so posledično povezane tudi s storitvami vsaj na telekomunikacijskem in IKT-področju. Nižanje obrestne mere bi moralo pomagati gospodarstvu, posledično pa tudi nam, ki smo eden nosilcev, da gospodarstvo lahko deluje. 

Telekom Slovenije kotira na Ljubljanski borzi, ki pa je precej majhna z vidika likvidnosti. Kako pomembna je kotacija za Telekom? Vse več podjetij razmišlja tudi o tem, da bi zapustili lokalne borze. 

Mogoče malce netradicionalen pogled. Merila ESG govorijo tudi o G-ju, torej upravljanju. Kotacija je za nas pomembna, ker je dodaten razlog za transparentnost poslovanja in prave prakse v korporativnem upravljanju. Telekom zagotavlja ključno infrastrukturo za Slovenijo in to, da kapitalski trg vsaj približno deluje, je tudi v našem interesu. Vemo pa, da je transakcij malo, kotacij malo, tudi s poskusom SI-ENTER ni prišlo do bistvenih sprememb.

Kot ste omenili, ste ključna infrastruktura. Ali je potemtakem sploh kakšna možnost, da bi kadar koli v prihodnje država izstopila iz lastništva telekoma Slovenije? 

Komentar o lastništvu težko dam in ga prepuščam lastnikom. Lahko pa mogoče odgovorim z druge strani. Evropa se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, predvsem glede orientacije, saj ugotavljajo, da je ključna infrastruktura, v našem primeru telekomunikacijska, pravzaprav eno glavnih orodij konkurenčnosti v prihodnosti. Vidimo spremembe tako v regulaciji kot tudi v poudarkih politike. Gre ravno v smer, da bi bila Evropa sposobna graditi gigabitno družbo z domačo infrastrukturo. Mogoče je to kontekst, v katerem je treba gledati tudi na lastništvo telekomov, ne samo v slovenskem primeru. Danes družba brez interneta ali pa telekoma težko deluje. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar