Sarajevo '84: 'Vse republike so imele svoj doprinos, Slovenija pa je prispevala največ'

Mineva natanko 40 let od zimskih olimpijskih iger (OI), ki so v osrčju nekdanje Jugoslavije zanetile olimpijski ogenj. Spektakel, ki je potekal med 8. in 19. februarjem 1984, v Sarajevo ni prinesel le športnega vzdušja, ampak je imel pomembne gospodarske učinke za mesto in državo, ki se je takrat spopadala z gospodarsko krizo.

Sarajevo '84 je pustilo trajen pečat na celotno generacijo in mesto, ki so ga čez osem let zajeli plameni vojne. "Med igrami sem bila še majhna, vendar se spominjam zgodb generacije mojih staršev o prisrčnem vzdušju, Juretu Franku in znamenitih stavkov, kot je: Volimo Jureka više od bureka," pove Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Damijan je članica strokovne posvetovalne skupine za vlaganja v športu pri Unescu in strokovno-akademske skupine olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. V intervjuju za Bloomberg Adria je spregovorila o gospodarskem učinku Sarajeva '84 in stanju športa v regiji danes.

Kakšen gospodarski učinek so imele zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984?

Igre v Sarajevu so bile zelo specifične v vseh pogledih. V Sarajevu ni bilo razvitih zimskih športov, so pa v tistem času v mestu doživljali gospodarski in družbeni preporod. Nastajala so velika podjetja, želeli so ustvariti nekaj velikega in trajnega. Tako je nastala ideja o organizaciji olimpijskih iger v Sarajevu. Podlaga za idejo je bila študijaOECD , v kateri je bilo zapisano, da ima Bosna in Hercegovina (BiH) zelo dobre razmere za razvoj športov na ledu in snegu ter za razvoj zimskega turizma nasploh. Olimpijske igre so bile za politike in gospodarstvenike pomemben razvojni projekt.

Ravno v času, ko so v BiH bili sredi gradnje ogromnih objektov za igre, ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, je takratno Jugoslavijo zajela velika gospodarska kriza. Zaradi iger so gradnjo objektov pospešili, kar je imelo pozitiven učinek na lokalno gospodarstvo. Dobili so moderno letališče, hotele v mestu in na okoliških planinah, kjer je bilo treba urediti še kanalizacijo, elektriko in telekomunikacije. Zgradili so na tisoče stanovanj za olimpijsko vas. Ta stanovanja so podjetja, ki so jih plačala, dala v najem ljudem, ki so si jih privoščili brez kredita. Sarajevo je financiralo infrastrukturne objekte, organizacijski odbor pa je bil nosilec gradnje vseh športnih objektov.

Na podlagi podatkov Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) so igre stale nekaj več kot 167 milijonov evrov, skupni prihodki pa so dosegli približno 190 milijonov evrov. Igre je prek televizije gledalo več kot dve milijardi ljudi, več kot 30 tisoč ljudi pa je bilo vključenih v organizacijo. Mesto je gostilo 12 tisoč uradnih gostov in športnikov, Sarajevo pa je obiskalo več kot 25 tisoč športnih navdušencev. Sarajevske igre so bile prve olimpijske igre, ki so se končale s pozitivnim izkupičkom, približno v višini 24 milijonov evrov. Vsa druga mesta so še dolgo odplačevala kredite za njihovo organizacijo.

Depositphotos

 

Ob obisku kraja iger danes, natanko 40 let po dogodku, obiskovalca pozdravi razpadajoča športna infrastruktura. Kaj je šlo narobe?

Žalostno je danes videti razpadajočo infrastrukturo. Nekoč najboljša sankaška steza na svetu je danes preluknjana razvalina, enako velja za skakalnice in hotel na Igmanu, ki je žalostna ruševina. Smučišča na Jahorini in Bjelašnici so obnovili, prav tako so obnovili tudi drsališča in ledne dvorane Skenderija in Zetra ter stadion Koševo. A nekako ni več duha, ostali so le spomini.

Celotno takratno politično vodstvo, gospodarstveniki in ljudje so dihali s projektom. Želeli so spodbuditi razvoj v regiji, ki bi postala središče zimskih športov. Gradili so objekte, da jih bodo uporabljali tudi po olimpijskih igrah. Pozitivni izkupiček olimpijskih iger pa so uporabili, da bi zgradili dodatne objekte za šport.

Kot je rekel Jure Franko, "je čas pred olimpijado in čas po olimpijadi". Zgodba Sarajeva pred zimskimi olimpijskimi igrami je simbol enotnosti narodov in volje do uspeha. Le osem let po olimpijadi pa je zaradi krute vojne Sarajevo postalo srce parajoči simbol razdora, razkola in razpada. Sarajevo nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. Morda čez mnogo let. Zdaj so tam različni interesi, takrat pa je bil interes le eden.

Depositphotos

 

Kaj smo se v regiji naučili iz Sarajeva '84?

Pri Sarajevu '84 ni bilo napak, vsaj sama jih ne vidim. Namen razvoja in zapuščine iger po dogodku sta bila. Da bi spodbudili turizem, so imeli turistični ponudniki v Sarajevu leto dni po igrah olajšave. V prvem letu so bili 100-odstotno oproščeni davka na promet, v drugem letu 80-odstotno, tretje leto 40-odstotno, šele peto leto so plačevali davek na dohodek kot obrtniki. V letih po igrah so športni objekti, hoteli in druga infrastruktura polno zaživeli. V Sarajevo so prihajali tudi številni turisti od drugod. Vojna pa je pomenila konec uspešno nastavljene zgodbe o turističnem preboju Sarajeva kot celovite zimske destinacije.

Sarajevo '84 še vedno velja za najtoplejše igre z izjemnim uspehom. Sarajevska bakla je predstavljala željo, sporočilo in poziv k svetovnemu miru in prijateljstvu, poziv močnim, da pomagajo šibkim. Olimpijske igre v Sarajevu so bile velik dogodek v drugačnih časih. Predstavljale so igre miru in prijateljstva: nekaj, kar bi močno potrebovali tudi danes.

Ali je znanje in ljudje, ki so pomagali zgraditi zgodbo Sarajeva '84, ostalo?

Pri organizaciji iger so pomagale vse republike nekdanje Jugoslavije, vendar je bila vloga Slovenije zelo pomembna. Tako sta skakalni center, ki je bil eden najsodobnejših in najinovativnejših v Jugoslaviji, zasnovala in postavila brata Janez in Vlado Gorišek. Smučarske proge na Bjelašnici je postavil Peter Lakota. Progo za bob na Trebeviću je zasnoval profesor Gorazd Bučar. Progi za veleslalom in smuk je pripravljalo šest mož s Pohorja, med njimi dolgoletni vodja proge na Zlati lisici Andrej Rečnik. Alojz Ravnik je sprojektiral proge za smučarske teke in biatlon. Jože Kopač je bil del velikega gostinskega ustroja. Slovenci smo pomagali tudi pri televizijskem prenosu. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na športno plat.

Jože Trobec/osebni arhiv

 

Slovenci smo bili v Sarajevu tisti z največ izkušnjami. Ko je Jure Franko osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, je postal legenda iger. Med vsemi zvezdniki je izstopala maskota Vučko, simbol veselja, povezanosti in prijateljstva, ki jo je zasnoval akademski slikar Jože Trobec. Pomembno vlogo so odigrala tudi slovenska podjetja Elan, Iskra, Alpina, Rašica in Gorenje. Elan je v Sarajevu prodal ogromno smuči, Iskra pa je bila zelo pomembna pri telekomunikacijah.

Menite, da imamo v regiji dovolj znanja in usposobljenih ljudi za ponovno izvedbo tako velikega športnega dogodka?

Ko pogledamo na sarajevske igre kot celoto, vidimo, da so vse republike prispevale, vendar je Slovenija prispevala največ. Igre sta uresničila znanje in izkušnje iz slovenskega prostora. Menim, da imamo v regiji dovolj znanja in usposobljenih ljudi za izvedbo tako velikega športnega dogodka tudi v prihodnje.

Kakšno je stanje športa v regiji danes? Države namenjajo dovolj sredstev zanj?

Po zadnjih podatkih so javnofinančni izdatki v Evropski uniji za rekreacijske in športne storitve obsegali 56 milijard evrov ali 0,7 odstotka vseh javnofinančnih izdatkov. Največ izdatkov namenjajo Madžarska (1,8 odstotka), Estonija (1,6 odstotka) ter Nizozemska in Švedska (obe po 1,2 odstotka).

So države v EU, ki imajo dobro urejen sistem financiranja športa, a med njimi žal ni posameznih držav iz naše regije. Te države so Nemčija, Francija, Finska, Norveška in Švedska. Življenjski standardi v teh državah presegajo povprečje EU, zato lahko gospodinjstva namenijo več za šport in rekreacijo. Prav tako v teh državah velik delež financiranja športa pride iz državnega proračuna. Pri namenjanju finančnih sredstev za šport so vse države v naši regiji pod povprečjem Evropske unije. Še več: po nekaterih parametrih smo izjemno neuspešni.

Omenili ste, da je šport lahko velik katalizator gospodarskega razvoja v regiji. Lahko poveste več?

Šport je jezik, ki ga vsi govorimo, in če se z njim pravilno ravna, je lahko gonilo ogromne družbenoekonomske rasti v naših državah. Na vsakem velikem prvenstvu vidimo na tisoče navijačev, ki potujejo po vsem svetu, da bi navijali za svoje nacionalne ekipe – s tem prihaja potencial za gospodarsko spodbudo lokalnim podjetjem. Ne glede na to, ali gre za ceste, zdravstvene ustanove ali hotele, infrastruktura in komunikacijska omrežja ne ustvarjajo le delovnih mest, temveč tudi pomagajo pritegniti vlagatelje. Vse države v regiji imajo velik športni in gospodarski potencial, vendar si morajo prizadevati, da se "zmožnost spremeni v priložnosti za mnoge", z odličnostjo v športu.

Sandra Damijan/ Osebni arhiv

 

Kako ocenjujete sodelovanje na področju športa v regiji Adria?

Na področju športa sodelujemo dobro, kar je razvidno iz organizacije skupnih športnih prireditev tako za elitne športnike kot tudi za otroke. Sodelovanje je razvidno med podjetji in s športnimi zvezami. Tako je Skupina Petrol pred dnevi sklenila triletno pogodbo o partnerskem sodelovanju s hrvaško krovno nogometno zvezo in s tem postala uradni sponzor Hrvaške nogometne zveze (HNS), kot tudi sponzor slovenske krovne nogometne zveze. S partnerstvom želijo podpreti razvoj nogometnih in športnih talentov na Hrvaškem ter poglobiti vezi z lokalno skupnostjo.

Vedno pa so možnosti za izboljšave. Osebno si želim, da bi bilo več vlaganj v šport za otroke in mlade, ker je to osnova vsake športno uspešne in zdrave države.

Ali so države regije Adria zanimive za vlagatelje z vidika športa?

Svetovni športni trg je bil leta 2023 vreden 512,14 milijarde dolarjev s skupno letno stopnjo rasti 5,2 odstotka. Pričakuje se, da bo športni trg leta 2027 zrasel na 623,63 milijarde dolarjev pri petodstotni letni stopnji rasti. Zanimanje za šport narašča, ker je sektor proticikličen. V večini evropskih lig se dogaja dvojni trend. Po eni strani je gospodarska kriza povzročila potrebo po likvidnosti pri nekaterih akterjih v športni panogi, po drugi pa se zavedajo hitrega razvoja poslovnih modelov v športu in želijo povečati svoj globalni vpliv. Čeprav se je aktivnost športnih naložb proti koncu leta 2023 upočasnila, je bilo močno leto za športne naložbe.

Naša regija je zanimiva za športne investitorje, saj ima velik potencial. Ko gre za šport, igre na srečo in športne stave, je bila označena kot "trg, ki ga je treba opazovati". Državam v regiji je skupna ena stvar: velika priljubljenost športa. Smo visoko tekmovalne države, ki imajo veliko število navijačev, vse to pa omogoča pogoje za rast in širitev. Poleg obilice nadarjenih športnikov imamo tudi dobre predpise, ki so v zadnjih letih začeli privabljati vlagatelje in zasebni kapital. Šport ima lahko tudi velik pomen pri stabilizaciji regije in priložnosti za športni turizem, ki sta sinergijska učinka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar