E-šport, za katerega bi marsikdo sicer rekel, da sploh ni šport, je tudi v Sloveniji v strmem vzponu, zanimanja s strani igralcev kot tudi gledalcev videoiger je ogromno. Vse več ljudi, predvsem mlajših, se želi profesionalno ukvarjati z računalniškimi igrami. Zanimanje raste tudi, ker so za najboljša mesta na globalnih tekmovanjih razpisane visoke nagrade. In čeprav gre za relativno "mlad šport", se tudi Slovenija lahko pohvali z enim najboljših igralcev igre Fortnite na svetu. Gre za 19-letnega Taia Starčiča (Tayson), ki je s profesionalnim igranjem videoiger zaslužil skoraj toliko, kot vsi preostali slovenski igralci skupaj.
O tem, koliko je v panogi e-športa še prostora za rast, kako je ta pozicioniran v Sloveniji, stereotipih e-športa, tekmovanjih ter izjemnih uspehih profesionalnih igralcev videoiger smo govorili z Gašperjem Bakačem, predsednikom E-športe zveze Slovenije.
Kako razvit in prisoten je e-šport v Sloveniji?
Preberi še
Stripovsko produkcijo Srbiji in Hrvaški 'zavidajo tudi Francozi'
O striparnicah pri nas in v regiji smo se govorili z Aleksandrom Buhom, lastnikom specializirane trgovine s stripi.
23.06.2023
Kako je platforma Challanger v športnem svetu upokojila Excel tabele
Pogovarjali smo se s Tino Jančigaj Ausec, ki se je podala v podjetniške vode po karieri v bančništvu.
12.06.2023
E-šport je tako kot drugod po svetu, tudi v Sloveniji v strmem vzponu. V nekaterih segmentih sicer še konkretno zaostajamo za preostalim svetom, sploh kar se tiče nagradnih skladov in infrastrukture za izvajanje tekmovanj v živo. Po drugi strani pa smo bili četrta e-športna zveza v Evropi, ki je bila sprejeta v nacionalni olimpijski komite, kar je izvrsten dosežek.
Koliko je še možnosti za razvoj profesionalnega igranja računalniških iger pri nas?
Vsekakor je še ogromno prostora za rast in razvoj dejavnosti, povezanih z e-športom, saj gre za precej novo obliko dejavnosti. Zato se praktično vsak dan odpirajo vedno nove priložnosti za vse akerje, ki sodelujejo v njem.
Je zanimanja za e-šport v Sloveniji torej veliko?
V Sloveniji je zanimanja s strani tekmovalcev ogromno, saj se vsako leto že na državno prvenstvo pod okriljem E-športne zveze Slovenije prijavi nekajkrat več sto tekmovalcev, kot je mest na voljo. Tudi pri gledalcih opažamo trend rasti, saj je ogled nekaterih tekem že primerljiv z ogledom nekaterih tekem prve slovenske nogometne lige. Gledalci spremljajo ekipe, za katere navijajo, radi pa, tako kot tudi pri ostalih športih, pogledajo tudi najboljše tekmovalce in njihove poteze, ter se tako sami česa naučijo.
Profesionalni e-športniki morajo poskrbeti za ustrezno psiho-fizično pripravljenost in ustrezno prehrano, saj tekmovanje v nekaterih igrah lahko traja tudi več ur, psihični pritisk na tekmovalce pa je povsem enak kot drugod.
Nekateri v profesionalnem igranju videoiger dosegajo izjemne dosežke in zaslužke. V Sloveniji imamo enega izmed najboljših igralcev igre Fortnite na svetu, ki je v svoji karieri e-športnika že zaslužil milijon ameriških dolarjev. Kako komentirate take uspehe mladih igralcev?
Tudi v e-športu, tako kot v tradicionalnih športih, Slovenci na tekmovalnem nivoju ne zaostajamo za velikimi državami. Seveda smo veseli vsakega uspeha naših e-športnikov, ki postavi Slovenijo na svetovni zemljevid. Čeprav je Tayson mogoče trenutno pri nas najbolj izpostavljen, imamo na vrhunskem nivoju tudi še druge igralce, kot so na primer Mihyx, Nemesis, Siggy in Simončič.
Potenciala med igralci še ogromno, vendar kot že prej omenjeno, nam manjka nekaj ključnih dejavnikov za podporo e-športu, da bi se lahko Slovenija uveljavila kot resna e-športna sila. Si pa pri E-športni zvezi izredno prizadevamo, da se te pomanjkljivosti odpravijo in ponudimo popolno podporo vsem, ki bi si želeli uspeti v svetu e-športa.
Obstajajo morebitni stereotipi o e-športu, s katerimi se soočajo igralci?
Glavna ovira pri rasti e-športa je strah partnerjev in vlagateljev pred majhnostjo trga v Sloveniji. Vendar je ta predstava zgrešena, saj se da tudi z majhnimi vložki ogromno narediti, tako za podpornike, kot tudi za samo e-športno panogo.
Glavna ovira pri rasti e-športa je strah partnerjev in vlagateljev pred majhnostjo trga v Sloveniji.
Nekateri stereotipi še vedno so, na primer o škodljivosti video iger, o nasilju, ki ga naj bi ga take igre spodbujale. Vendar je potrebno poudariti, da so znanstveniki takšne očitke in strahove že večkrat ovrgli. Ni znanstvene povezave med računalniškimi igrami in nasilnim vedenjem. Prav tako je e-šport že čisto profesionalna panoga, ki je enakovredna ostalim tradicionalnim športom, zato so takšni predsodki popolnoma neupravičeni in irelevantni.
Kako poteka tekmovanje v profesionalnem igranju videoiger?
Profesionalno tekmovanje video iger je podobno ostalim športnim tekmovanjem. Tekmovalci se pripravljajo oziroma redno trenirajo igranje video igre, v kateri tekmujejo. Glavni razlik sta, da tekmovanje poteka prek računalnikov, ter da lahko tekmovanje v e-športih poteka tudi prek spleta na daljavo in ni nujno, da so tekmovalci na istem prizorišču v istem prostoru. Drugače pa morajo profesionalni e-športniki, kot drugi, poskrbeti za ustrezno psihfizično pripravljenost in ustrezno prehrano, saj tekmovanje v nekaterih igrah lahko traja tudi več ur, psihični pritisk na tekmovalce pa je povsem enak kot drugod.
Kdo financira denarne nagrade, ki jih prejmejo zmagovalci?
Denarne nagrade običajno financira organizacija, ki tekmovanje prireja. Največkrat je to sam proizvajalec video igre in v takšnih primerih nagrade tradicionalno tudi najvišje. Nagrade pa prihajajo tudi s strani sponzorjev ali drugih sredstev, ki jih organizacije uspejo pridobiti iz raznih virov financiranja.
Kako v E-športni zvezi pomagate tistim, ki se želijo profesionalno ukvarjati z igranjem računalniških iger?
Pri E-športni zvezi Slovenije skrbimo za razvoj e-športa in podporo športnikom ter njihovim klubom. Vsako leto organiziramo Slovensko državno prvenstvo v e-športih. Skrbimo za reprezentance, ki jih redno pošiljamo na evropska in svetovna prvenstva.
E-šport je tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji v strmem vzponu, a v nekaterih segmentih še konkretno zaostajamo.
Prirejamo tudi izobraževanja za trenerje in sodnike, ter jim podeljujemo licence. Sodelujemo v različnih evropskih projektih, ki se ukvarjajo z e-športom, pripravljamo pa tudi šolsko e-športno ligo. Skratka, cilj je čim bolj celovito poskrbeti za rast in razvoj e-športa v Sloveniji.