Ob koncu lanskega leta je vlada po dobrem desetletju odlašanj, zapletov in pomanjkanja politične volje naposled pridobila gradbeno dovoljenje za novo zgradbo Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), znano kot NUK 2. Z dobrih sto milijonov evrov težko investicijo naj bi nova knjižnica stala na zemljišču med Filozofsko fakulteto in Križankami do leta 2026, zadolžena pa bo predvsem za univerzitetno poslanstvo NUK.
O tem, kaj nova zgradba prinaša akademski in raziskovalni skupnosti v Sloveniji, smo govorili z ravnateljem NUK Viljemom Lebnom, ki že več let opozarja na pomanjkanje ustreznih pogojev za sodobno raziskovalno in študijsko dejavnost v obstoječih prostorih knjižnice. Dotaknili smo se tudi dolgega obdobja, ko je projekt miroval, sprememb projekta, zgledov iz tujine in seveda vseprisotne digitalizacije.
Vsi vemo, da imajo prošnje po novih prostorih za NUK dolgo brado, pa tudi projekt, ki se bo zdaj izvajal, je star več kot desetletje. Vi ste že leta 2019 zapisali, da je NUK 2 nujno treba zgraditi zdaj. Zakaj je ta "zdaj" prišel šele v letu 2023?
"Zdaj" je sicer razumljen, vsaj z moje strani, kot isti zdaj iz leta 2019. Če pogledava celo zgodbo o gradnji dodatne zgradbe NUK, je dolga že več kot štiri desetletja. Verjetno je več razlogov, da so se stvari premaknile sedaj. Glavni premik se je zgodil lani ob koncu leta, ker je vlada sprejela odločitev, da se NUK 2 zgradi do leta 2026. Pred tem je bilo treba seveda urediti veliko stvari. Leta 2012 je bil mednarodni natečaj, na katerem je zmagala rešitev biroja Bevk Perović. Po natečaju se nekaj let ni zgodilo nič, nato je pred tremi leti takratno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo odločitev, da naroči izvedbo projektov.
Potem smo začeli te stvari urejati. Urediti je bilo treba več stvari, kot smo sprva mislili, predvsem glede zemljišč parcele, na kateri bi se NUK 2 zgradil. Pred približno 20 leti je namreč mesto s pogodbo preneslo ta zemljišča na državo. Mesto si je s tem pridobilo status soinvestitorja in tudi imelo pravico – ne samo do uporabe, ampak tudi do pridobitve prostorov v novi knjižnici v vrednosti zemljišč. Z novim projektom to ni bilo več uresničljivo in izvedljivo, zato je bila edina možnost, da država tako rekoč post festum izplača ta zemljišča, ki so bila sicer že prenesena v državno last. To se je zgodilo pred dobrim letom, ko je država s pogodbo uredila vsa odprta vprašanja glede teh parcel in dostopa do teh parcel, samih dovoljenj za gradnjo in nekaterih dovoljenj za uporabo sosednjih zemljišč v času gradnje. Ta vrednost je znašala okrog tri milijone evrov in je bila nakazana konec leta 2021. S tem so vse parcele prešle v državno last in mesto od podpisa pogodbe ne deluje kot soinvestitor – s to investicijo nima neposredno nobene zveze. Imajo seveda posredno zvezo, ker umestitev te zgradbe pomeni pomembno pridobitev tudi za mesto in življenje v njem.
Kako optimistični ste, da bo objekt do leta 2026 zgrajen, v luči dejstva, da tudi evropska sredstva še niso čisto zagotovljena?
Glede na obljubo predsednika vlade, da bo, če ta sredstva zaradi kakršnega koli razloga ne bodo mogla biti uporabljena delno ali v celoti, sredstva zagotovil državni proračun, sem zelo optimističen. Vsekakor je izvedljivo, da se knjižnica zgradi do leta 2026. Morda imamo mi občutek, da se tako velike investicije vlečejo dolgo časa, ampak v tujini je nekaj normalnega, da se tudi taka investicija dokonča v dveh letih. Nenazadnje, gradbeno dovoljenje, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor izdalo konec lanskega leta, je postalo pravnomočno. Zelo intenzivno se izdelujejo izvedbeni načrti, tako imenovani načrti PZI, ki bodo po naših ocenah jeseni tudi dokončani. Kar pomeni, da potem sledijo samo še razpis za izbiro izvajalca in formalnosti v zvezi z zagotovitvijo finančnih sredstev.
STA
Kaj bo NUK 2 prinesel uporabnikom?
Uporabnikom knjižnic – univerzitetnih fakultetnih knjižnic, naše knjižnice in tudi drugih knjižnic, ki jih uporabljajo – predvsem primanjkuje ustreznih prostorov. Danes sam sedež z mizo ni dovolj, pa tudi teh sedežev z mizo, če malo poenostavim, imamo v Ljubljani bistveno premalo. Če se primerjamo s knjižnično in univerzitetno razvitimi okolji, to pa so poleg zahodne Evrope še Združene države Amerike in deli Azije, imajo v teh okoljih študenti oziroma uporabniki na voljo predvsem več prostora za študij in raziskovanje, več in boljšo opremo, več prostorov za posamezne specifične oblike študija, kot je skupinsko učenje za različne dejavnosti, kot so predstavitve, projektno delo, učenje, poučevanje, neformalne oblike učenja, pa tudi nočne čitalnice, studie, izdelovalnice, kjer jim je na voljo vsa sodobna tehnologija.
Če povem v številkah: V knjižnično razvitih okoljih je na univerzah in kampusih približno deset do 20 odstotkov števila študentov na voljo tudi študijskih mest v knjižnicah za različne oblike študija, od čisto individualnih mest, denimo individualnih študijskih celic, do skupinskih prostorov, studiev in tako naprej. Pri nas premoremo v vsej Ljubljani okrog 2.600 mest na vseh fakultetah, vključno z NUK in drugimi knjižnicami. Vemo pa, da je na univerzi okrog 36 tisoč študentov. Torej, če vzamemo tisti najvišji standard, o katerem denimo govorijo v nekaterih ameriških kampusih in univerzah: 20 odstotkov bi pomenilo 7.200 študijskih mest. Imamo jih približno tretjino. Tudi če vzamemo najnižjo vrednost deset odstotkov vseh študentov, nam še zmeraj manjka tisoč mest, da bi se primerjali s temi razvitimi okolji. Ne gre samo za število, gre tudi za opremljenost teh mest in prostorov, kjer uporabniki študirajo, poslušajo zvočne zapise, gledajo video zapise, skratka, počnejo vse tisto, kar jim mora sodobna univerzitetna knjižnica ponuditi.
Zakaj govorim prvenstveno o univerzitetni knjižnici? Ker je po svoji naravi in vsebini NUK 2 univerzitetna knjižnica. Medtem ko je funkcija narodne knjižnice predvsem zbiranje, obdelava in potem trajno hranjanje vsega tistega – če malo poenostavim –, kar Slovenci zapišemo, je funkcija univerzitetne knjižnice, da s svojim gradivom, informacijami, dostopom do podatkov podpira študij in raziskovanje. Torej je interes univerzitetne knjižnice ali naša univerzitetna naloga predvsem v tem, da zagotovimo študentom, raziskovalcem, učiteljem čim več gradiva, do katerega lahko dostopajo na lahek, hiter in neposreden način, gradiva, ki vsebuje informacije, podatke, znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Univerzitetna funkcija je nekaj, kar je vezano na uporabnika in njegov dostop do informacij, in ta dostop je tisto, kar želimo z NUK 2 prvenstveno zagotoviti uporabnikom. V prvi vrsti so to študenti Univerze v Ljubljani, ki predstavljajo dve tretjini naših uporabnikov. Medtem bodo nacionalne funkcije, kot sta hranjenje in raziskovanje tega gradiva, ostale v Plečnikovem NUK.
Narodna in univerzitetna knjižnica
Nekatere knjižnice, ki sem jih obiskal v tujini, se ponašajo s storitvami, kot so snemalni studii, 3D-tiskalniki. Kakšna oprema specifično bo na voljo v NUK 2?
V te prostore nameravamo umestiti tudi snemalni studio za videoprodukcijo v omejenem obsegu. Eden od primerov uporabe takega studia je, da ob koncu študija študenti izdelajo predstavitveni video za bodoče delodajalce, v katerem se s pomočjo video- in avdiotehnologij predstavijo kot iskalci zaposlitve na trgu. Drug tak primer je izdelovalnica, v kateri lahko študenti uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, na primer specialne skenerje. Tudi 3D-tiskalniki so pred nekaj leti postali hit v knjižnicah. Na Tajvanu sem imel pred tremi leti priliko videti tak prostor, opremljen tudi s tehnologijo za filmsko 3D-produkcijo, t. i. tehnologijo zajema gibanja (angl. motion capture). Ko sem jih vprašal, zakaj to potrebujejo, je bil odgovor zelo enostaven: Ker se to poučuje na naši univerzi, želimo študentom zagotoviti vso potrebno tehnologijo, ki jim pomaga pri njihovem študiju.
Kaj pa druženje? Bo to tudi prostor za druženje za študente, ki bodo uporabljali storitve, po drugi strani pa za Ljubljančane, v smislu umestitve zgradbe v širšo okolico?
Predvsem pritličje bo prosto dostopno. Moramo le vedeti, da ne govorimo o splošni knjižnici, ki je namenjena vsem uporabnikom. Vendar bo v prosto dostopne pritlične prostore umeščena tudi kavarna z lapidarijem, ki bo praktično na mestu ohranjenih in zaščitenih izkopanin rimske Emone. Ta arheologija bo ostala sestavni del arhitekture, tako rekoč okoli nje pa se bo zgradila knjižnica. Drugi deli bodo dostopni samo uporabnikom oziroma članom knjižnice. Ob kavarni bodo seveda tudi drugi prostori za prosto uporabo interneta in tako naprej. Knjižnica ima dva vhoda, enega s strani Križank, drugega s strani Filozofske fakultete. Na teh mestih se tudi oblikuje okolje manjšega trga.
Glede na to, da je bil projekt biroja Bevk Perović izbran leta 2012, ali se predvidevajo še kakšne spremembe načrtov?
Mi smo te spremembe intenzivno gradili pred približno dvema oziroma tremi leti. Še zmeraj potekajo, ampak ključno spremembo, ki se je nanašala na koncept knjižnice, smo naredili pred tremi leti. Prvotno, pred desetimi, 12 leti, je bil NUK 2 zasnovan bolj ali manj kot razširitev obstoječe knjižnice. Ta koncept smo spremenili tako, da smo predvsem univerzitetne funkcije prenesli v nove prostore, nacionalne funkcije, se pravi delo z zbirkami in starejšimi gradivi, pa smo ohranili v obstoječem NUK. Lahko bi rekli, da smo spremenili projekt toliko, da smo opustili zaprta skladišča in vse gradivo, ki je namenjeno podpori študiju in raziskovanju, postavili v prost dostop uporabnikom. Obenem smo v teh prostorih vzpostavili izobraževalno središče za knjižničarje. NUK je namreč tudi osrednja knjižnica, ki izobražuje slovenske knjižničarje. To središče smo umestili v eno od stavb, ki tvorita kompleks NUK 2. Ob tem je morda še ena zanimivost, da je en del teh stavb namenjen nočni čitalnici, se pravi uporabi prostorov za študij tudi ponoči.
Narodna in univerzitetna knjižnica
Boste tudi vi preselili svoje prostore v novo stavbo?
Ne. Uprava, ravnatelj, vsaj del vodstva knjižnice ostaja tu. So pa tam prostori zasnovani tako – če pretehtajo razlogi, da bi bilo to smiselno in za uporabnike ustrezneje –, da se lahko NUK 2 tudi institucionalno osamosvoji. Če bi moral izpostaviti eno od značilnosti tega projekta, bi rekel, da je to vsekakor prilagodljivost. NUK 2 je zasnovan tako, da omogoča maksimalno prilagodljivost bodočim potrebam. O bodočih potrebah lahko samo ugibamo. Nekatere se že jasno rišejo, nekatere bo prinesla šele prihodnost. Ta stavba ustreza potrebam sedanjosti, bo pa brez večjih težav ustrezala tudi potrebam prihodnosti, ker so bodo lahko v te prostore umeščale storitve, ki jih bo knjižnica takrat opravljala za svoje uporabnike.
Obstajajo seveda tudi obratni primeri, na primer v Skandinaviji, kjer se nacionalne in univerzitetne knjižnice združujejo. Kraljeva knjižnica v Københavnu na Danskem se je pred petimi leti združila z univerzitetno knjižnico v Aarhusu v eno veliko ustanovo. Obe knjižnici sta delovali tudi kot depozitarni organizaciji, se pravi ustanovi, ki trajno hranita vse zapise, ki jih Danci zapišejo. Tako da obstaja tudi drugačen trend. Odvisno je od presoje, kaj je za uporabnika najbolj učinkovito in koristno. Veliko javnih sredstev je potrebnih za delovanje takih ustanov in zato kaže biti pri takem premisleku čim bolj ustvarjalen in neobremenjen s tradicijo oziroma predsodki o najustreznejši organizaciji takih ustanov.
Danes povsod slišimo pozive k digitalizaciji. Predvidevam, da tudi knjižnične storitve v NUK 2 sledijo tem ciljem.
Že sedaj intenzivno digitaliziramo vse tisto, čemur rečemo Slovenika. To je tisto, kar je napisano v slovenščini ali o Slovencih in o slovenski kulturi. Vse to intenzivno zbiramo s celega sveta, trajno hranimo in digitaliziramo. Zaradi obsežnosti tega gradiva bo ta proces trajal deset, morda še več let. Približno 15 odstotkov smo že digitalizirali, zdaj se bomo približali 20 odstotkom.
Konkretno v NUK 2 digitalizacija pomeni to, da bodo denimo vse serijske publikacije dostopne izključno v digitalni obliki. NUK 2 bo ponujal vse tisto, kar je v elektronski obliki danes dostopno na svetu s področja znanosti različnih strok, bodisi so to znanstvene revije v elektronski obliki bodisi dostop do e-knjig, ki jih študenti potrebujejo za študij in raziskovanje na univerzi.
Danes je digitalni svet zelo razvit. Znanstvene informacije so se skoraj v celoti preselile v digitalno okolje in naloga knjižnice je, da uporabniku omogoči dostop na čim lažji in čim hitrejši način. Tako kot se bodo spreminjale tehnologije in dostop do informacij, tako se bo spreminjalo tudi delo knjižnice in knjižničarjev. Zato je seveda nujno, da zelo intenzivno spremljamo ta razvoj in osvajamo vse veščine ter znanja. S tega vidika je zelo pomembno tudi, da uporabnike usposobimo, da se znajdejo v gromozanski množici informacij, ki se dnevno proizvaja na spletu.
STA
Medtem ko se obeta začetek gradnje NUK 2, v Ljubljani nastaja neke vrste kompleks kulturnih inštitucij (npr. Kreativni center Rog, Cukrarna). Ali se načrtuje povezovanje med temi institucijami?
Nekatere naloge in dejavnosti se seveda pri teh ustanovah prekrivajo. To, kar počne Mestna knjižnica Ljubljana, denimo, je namenjeno vsem prebivalcem, pretežno občanom, seveda tudi obiskovalcem mesta. Neposreden dostop do prostorov, gradiva in informacij. Naša naloga je, da ponudimo tako okolje predvsem za uporabnike iz akademskega okolja. Seveda nismo in ne bomo zaprti, tako kot že zdaj ne, tudi za splošno javnost. In bomo seveda, če se bo pokazalo, da je to koristno za uporabnike, sodelovali tudi s temi inštitucijami. Neposredno se kakšnega programa ne načrtuje, verjamem pa, da bo čas pokazal, pri katerih programih je tako sodelovanje koristno.
Za konec me zanima še, česa se osebno najbolj veselite sedaj, ko ima projekt NUK 2 konkretno časovnico.
Veselim se, da bomo dobili sodobno univerzitetno knjižnico v vrhunski arhitekturni podobi. Ni namreč vseeno, v kakšni arhitekturi in v kakšnem okolju živi akademska skupnost in nenazadnje prebivalci. Verjamem, da se bo kvaliteta tega prostora zelo povečala. Ocenjujem, da je projekt primerljiv z najboljšimi rešitvami in praksami po svetu na tem področju. Največje veselje bo pa videti, da uporabniki radi obiskujejo te prostore, radi študirajo v teh prostorih in da hkrati med seboj v teh prostorih izmenjujejo znanje, informacije, izkušnje ter da se v teh prostorih radi družijo. Mislim, da takih prostorov v Ljubljani zelo primanjkuje. Univerza, denimo, nima nekega središčnega prostora, v katerem se akademska skupnost ne bi samo družila, ampak izmenjevala vse, kar lahko izmenjuje.
.webp){kind=icon}
