Ministrstvo za gospodarstvo RS želi s pripravo strategije razvoja socialnega podjetništva spodbujati razvoj socialne ekonomije, ki jo vidijo kot enega ključnih gradnikov skupnosti. Obenem prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju, kakovostnim delovnim mestom in spodbuja razvoj družbene blaginje. Strategija, ki bo tudi finančno podprta, bo predstavljena v začetku naslednjega leta. O socialnem podjetništvu in zviševanju njegove dodane vrednosti je za Blooomberg Adria govoril dr. Jernej Štromajer z gospodarskega ministrstva.
Kakšno poslovno priložnost nudi socialno podjetništvo? Ali lahko navedete kakšne primere dobre prakse?
Socialna ekonomija je v Sloveniji podrazvita. Če primerjamo z Evropsko unijo (EU): V EU imamo 2,8 milijona socialnih subjektov, ki zaposlujejo 3,5 milijona delovno aktivnega prebivalstva oziroma 6,5 odstotka. Socialna ekonomija predstavlja kar osem odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) v EU.
V Sloveniji so številke bistveno nižje: V socialni ekonomiji je prisotnih le 0,2 odstotka delovno aktivnih, ta predstavlja približno takšen del BDP. Tu imamo ogromen potencial za rast.
Imamo že tudi nekaj primerov dobrih praks, med drugim Center za celostno oskrbo, ki skrbi za oskrbo starejših, in Zavod Brez ovir, ki je namenjen izboljševanju življenjskih pogojev in reševanju problematike dostopnosti.
Imamo torej socialna podjetja, ki uspešno delujejo na področju oskrbe za ranljivejše skupine, za reševanje okoljskih izzivov. Na ministrstvu pa si želimo več podjetniškega pristopa tudi v reševanju družbenih izzivov. Predvsem izpostavljamo pomanjkanje razvoja na področju zadružništva. Zadruge v številnih zahodnih evropskih državah (Italija, Španija, Nemčija, Avstrija) predstavljajo pomemben del gospodarstva. V Sloveniji smo skozi desetletja iz različnih socioekonomskih razlogov zaostali, zato vidimo priložnost za razvoj socialne ekonomije v Sloveniji in s tem gradnjo bolj trajnostne in bolj družbeno odgovorne gospodarske klime.
Kako država trenutno spodbuja in kako bo spodbujala socialno podjetništvo? Ali lahko govorimo tudi o zviševanju dodane vrednosti teh podjetij?
Pripravlja se merjenje družbenih učinkov, ki jih imajo podjetja na širšo družbo. Predvsem pa smo začeli z obuditvijo sektorja socialne ekonomije. Minister Matjaž Han je imel pretekli teden sklicano prvo sejo sveta za socialno ekonomijo z vsemi deležniki, od nevladnih organizacij, občin, ostalih ministrstev. Tam smo začeli s pripravo strategije socialnega podjetništva, ki ji bodo sledili konkretni koraki, tudi finančna sredstva, za krepitev tega sektorja.
STA
Smo v obdobju lokalnih volitev. Petina tovrstnih podjetij je v obmejnih problemskih območjih. Kako prispevajo k razvoju teh območij?
Podjetja so za obmejna območja še posebej pomembna, zato smo za ta območja zagotovili evropska sredstva. Hkrati pa – ker gre za lokalno gospodarstvo – lahko prispevajo tako, da pomagajo lokalni skupnosti. Gre za obliko vzajemne samopomoči, v okviru katere se lahko skupnost organizira tako, da zagotavlja neke skupnostne potrebe. Po drugi strani imajo občine možnost spodbujanja tovrstnih podjetij, bodisi prek brezplačne uporabe prostorov bodisi prek strategij razvoja in seveda finančnih sredstev.
Zakaj je to pomembno? Podjetniško logiko skušamo uporabiti tudi za reševanje družbenih izzivov in reševanje problemov posameznih skupnosti – seveda z uporabo tržnih silnic in gospodarskih možnosti.
V Italiji imamo uspešne trgovske verige, ki delujejo na zadružnem principu. V Sloveniji so preživele le redke zadruge iz prejšnjega sistema, čeprav bi lahko nudile dobro priložnost, predvsem na podeželju. Kakšni so načrti?
V Sloveniji imamo dobro razvito kmetijstvo zadružništvo. Kmetijske zadruge so pomembno vplivale na izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja slovenskega kmeta. Po drugi strani pa imamo priložnost na področju trgovinskih zadrug, stanovanjskih zadrug.
Zadružništvo je zahodni gospodarski model; nastal je v Angliji, razvit je celo v Združenih državah Amerike (ZDA). Primeri, ki ste jih sami navedli, pa kažejo, da gre za evropski model gospodarjenja. Ta podjetja so se tako v kovidni kot prejšnji finančni krizi izkazala za izredno vzdržna.
.webp){kind=icon}
