Stroka: Trumpov izstop iz podnebnih teles je darilo Kitajski in avtogol ZDA

Ameriški predsednik Donald Trump je nadaljeval oddaljevanje ZDA od globalnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam ter sporočil, da se država umika iz vrste ključnih mednarodnih organizacij, vključno z vodilnimi organi Združenih narodov in znanstvenimi institucijami, ki se ukvarjajo s podnebjem.

ZDA bodo tako izstopile iz skupno 66 organizacij z različnih področij, med njimi tudi iz Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Pričakovati je, da bodo ti koraki dodatno oslabili vlogo ZDA pri reševanju vprašanj emisij toplogrednih plinov, hkrati pa občutno zmanjšali tudi globalni vpliv teh institucij.

Trumpove poteze je mogoče razumeti v kontekstu njegovih domačih političnih odločitev, usmerjenih v odpravljanje omejitev za onesnaževanje in fosilna goriva. Nadaljujejo se tudi po januarski odločitvi leta 2025, ko je sprožil enoletni postopek izstopa iz Pariškega sporazuma, zavezujočega dogovora iz leta 2015, katerega cilj je boj proti globalnemu segrevanju. Podobno odločitev je sprejel že v svojem prvem mandatu.

Ta poteza je "darilo Kitajski in izhodna karta za države in onesnaževalce, ki se želijo izogniti odgovornosti," je dejal John Kerry, nekdanji ameriški državni sekretar in posebni predsedniški odposlanec za podnebje v administraciji Joeja Bidna. "Gre za še eno samopovzročeno rano na globalnem prizorišču."

Izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell je v izjavi, objavljeni v četrtek, ta korak označil za "kolosalen avtogol, ki bo ZDA naredil manj varne in manj uspešne".

"Medtem ko vse druge države skupaj stopajo naprej, lahko ta nov korak nazaj od globalnega vodstva, podnebnega sodelovanja in znanosti ameriškemu gospodarstvu, delovnim mestom in življenjskemu standardu le škoduje – in to v času, ko se gozdni požari, poplave, neurja in suše vse hitreje zaostrujejo," je poudaril.

Največji svetovni onesnaževalci. Foto: Bloomberg

Trumpov drugi mandat je prinesel pospešitev potez za odpravo ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki jih je večkrat označil za (največjo) prevaro. Odpravljeni so bili programi financiranja in davčne olajšave iz časa njegovega predhodnika Joeja Bidna, ki so se nanašali na področja, kot sta čista energija in električna vozila. Ustavljeni so bili projekti obnovljivih virov energije, raziskovalna sredstva so bila zamrznjena ali ukinjena, javnosti pa je bil omejen dostop do dela podatkov, povezanih s podnebjem.

Administracija se umika iz teles, ki jih je ameriški državni sekretar Marco Rubio označil za "takšna, katerih pristojnosti se prekrivajo, so slabo upravljana, nepotrebna, potratna in slabo vodena", pa tudi iz tistih, ki po njegovih besedah spodbujajo cilje, nasprotne interesom ZDA.

Izstop iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) bi formalno pomenil umik ZDA iz institucije ZN, ki združuje države pri postavljanju vse ambicioznejših ciljev za zmanjšanje onesnaževanja ter usklajuje letne globalne podnebne vrhe COP, namenjene napredku na področjih, kot sta dekarbonizacija in podnebno financiranje. Ameriški uradniki se niso udeležili zadnjih pogajanj, ki so lani potekala v Braziliji.

Odločitev največjega svetovnega gospodarstva in drugega največjega povzročitelja emisij je evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra na družbenih omrežjih označil za "žalostno in nesrečno". "Mi bomo brez zadržkov še naprej podpirali mednarodne podnebne raziskave, saj so temelj našega razumevanja in našega delovanja," je sporočil.

Umik ZDA predstavlja "najresnejši izziv mednarodnim podnebnim prizadevanjem od sprejetja Pariškega sporazuma", je dejal Li Shuo, direktor China Climate Huba pri Asia Society Policy Institute. "Za Kitajsko to pomeni enega konkurenta manj v tekmi za čiste tehnologije."

Projekti obnovljivih virov energije v ZDA so bili ustavljeni ali postavljeni na čakanje. Foto: Bloomberg

"ZDA so v svojem stališču do podnebja ostale same," je dejal nemški minister za okolje Carsten Schneider. Druge države so se po njegovih besedah "zavezale storiti vse, kar je mogoče, da bi globalno segrevanje v tem stoletju omejile na 1,5 stopinje".

Z izstopom iz UNFCCC bi se vsaka prihodnja ameriška administracija verjetno soočila z bistveno bolj zapleteno potjo nazaj v globalna podnebna prizadevanja. Joe Biden je leta 2021, takoj po inavguraciji, sprožil postopek ponovnega pristopa k Pariškemu sporazumu.

Konservativci, ki so Trumpa spodbujali k izstopu iz konvencije, trdijo, da bi moral biti po izstopu ZDA vsak poskus ponovnega pristopa k UNFCCC spremljan z novim glasovanjem v senatu, in to z dvotretjinsko večino. Del pravnih strokovnjakov pa meni, da bi se lahko prihodnji predsednik sporazumu preprosto ponovno pridružil brez odobritve senata.

"Obstaja več možnih poti za prihodnjo vrnitev h ključnim podnebnim sporazumom," je dejala Sue Biniaz, nekdanja ameriška podnebna pogajalka v Bidnovi administraciji. "Strinjam se s pravniki za mednarodne pogodbe, ki menijo, da bi se ZDA lahko razmeroma gladko vrnile v Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, pri čemer bi se oprle na soglasje senata iz leta 1992."

Zagovorniki izstopu na drugi strani vztrajajo, da se bodo ZDA s tem osvobodile politik, ki po njihovem mnenju težijo k odpravi fosilnih goriv in hkrati zvišujejo stroške energije.

"Ta poteza je jasen signal, da naša država ne bo sodelovala v globalnih prizadevanjih, ki ljudem narekujejo, kako naj živijo ter kako naj proizvajajo in uporabljajo energijo," je dejal Daren Bakst, direktor Centra za energijo in okolje pri organizaciji Competitive Enterprise Institute.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki sta ga leta 1988 ustanovila Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija, velja za ključno globalno avtoriteto pri razumevanju človeškega prispevka k segrevanju planeta. Do zdaj je objavil šest temeljnih poročil, ki služijo kot osnova za oblikovanje podnebnih politik, pri svojem delu pa se je tradicionalno močno opiral na ameriško financiranje in strokovnjake.

Z izstopom iz IPCC ZDA "ne bodo več mogle sodelovati pri usmerjanju znanstvenih ocen, na katere se zanašajo vlade po vsem svetu", čeprav bodo posamezni znanstveniki morda še naprej lahko prispevali, je povedala Delta Merner, namestnica direktorice kampanje za podnebno odgovornost pri organizaciji Union of Concerned Scientists.

Sodelovanje ZDA pri naslednji veliki oceni, načrtovani za leto 2029, je bilo sicer že pod vprašajem zaradi množičnih odpuščanj in ukinjanja programov v nekaterih vodilnih zveznih agencijah za meteorologijo in podnebje. Lani je bilo nekaterim strokovnjakom celo onemogočeno sodelovanje na pripravljalnem srečanju, ki je potekalo na Kitajskem.

Umik oziroma "opustitev prizadevanj za zmanjšanje onesnaževanja in podnebnih katastrof bo škodovala ameriškim državljanom in podjetjem," je dejala Amanda Leland, izvršna direktorica neprofitne organizacije Environmental Defense Fund. "S tem se bo vodilna vloga prepustila drugim državam, ZDA pa ne bodo imele več nikakršnega vpliva na te ključne odločitve."

Posledice so, je dodal Benjamin Horton, dekan Fakultete za energijo in okolje na City University of Hong Kong, "občutne". "ZDA so doslej redno prispevale strokovno znanje, vodstvo pri pripravi posameznih poglavij poročil in ključne podatke za spremljanje Zemljinega sistema. Nisem prepričan, kako lahko IPCC nadaljuje brez ZDA."