Poslanci Evropske unije so podprli nova pravila za rastline, pridobljene z metodami urejanja genov, s čimer so odprli pot gojenju poljščin, odpornejših na bolezni in ekstremne vremenske razmere.
Evropski parlament je v sredo podprl predlog, ki ureja tako imenovane nove genomske tehnike (NGT), oziroma metode žlahtnjenja rastlin, ki jim pomagajo bolje prenašati ekstremne vremenske razmere in bolezni. Novi regulativni okvir predstavlja pomemben premik od dosedanjega restriktivnega pristopa Evropske unije h genetskim modifikacijam ter bistveno poenostavlja odobravanje rastlin, pridobljenih z urejanjem genov.
Urejanje genov se razlikuje od genske modifikacije, saj posnema naravni proces žlahtnjenja rastlin in ne vključuje vnosa DNK drugih vrst, kot je to značilno za klasične gensko spremenjene organizme (GSO). Primeri uporabe takšnih tehnik vključujejo prašiče, odporne na reproduktivni in respiratorni sindrom, banane, ki po rezanju počasneje porjavijo, ter sorte riža, odpornejše na podnebne spremembe.
Pot do odobritve novih genomskih tehnik je bila dolga, večina določb nove zakonodaje pa se bo začela uporabljati šele po prehodnem obdobju 24 mesecev, torej sredi leta 2028. Evropska komisija je predlog predstavila že leta 2023, medtem ko je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) s proučevanjem teh metod začela že leta 2012.
O podobnih korakih razmišljajo tudi druge države, med njimi Švica, pri čemer je to vprašanje postalo ena od regulativnih razlik med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po brexitu. Združeno kraljestvo je že uvedlo lastna pravila, medtem ko je Kitajska leta 2024 odobrila sorte pšenice in koruze, pridobljene z metodami urejanja genov.
Nova pravila bi lahko koristila proizvajalcem semen, kot sta Corteva in Bayer, pa tudi številnim zagonskim podjetjem v sektorju kmetijske biotehnologije.
Eno najbolj spornih vprašanj med pogajanji se je nanašalo na patente. Evropski parlament je sprva zagovarjal omejitev patentne zaščite ter opozarjal, da bi preširoki patenti lahko dodatno okrepili položaj velikih semenskih podjetij in postavili kmete v slabši položaj. Vendar ta določba na koncu ni bila vključena v končno besedilo zakonodaje.
.webp){kind=icon}
