Najbogatejši ljudje na svetu prispevajo k podnebni krizi ne le z nakupom izdelkov in porabo energije, temveč tudi z vlaganji v umazane industrije, kaže novo poročilo.
Po analizi World Inequality Laba je najbogatejši odstotek svetovnega prebivalstva odgovoren za 15 odstotkov emisij, ki se pripisujejo potrošnikom. Ko pa se njihov ogljični odtis meri skozi premoženje, s katerim razpolagajo, ta delež naraste na približno 40 odstotkov.
Laboratorij, ki deluje v okviru Paris School of Economics in Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, je izračunal emisije, povezane z naložbami, lastniškimi deleži v podjetjih in drugimi oblikami premoženja. Na primer, emisije, ki nastajajo pri črpanju nafte, se pripišejo lastnikom delnic naftnih podjetij – tudi če ti živijo na drugem kontinentu in sploh ne uporabljajo energije, ki jo ta podjetja proizvajajo.
"Bogastvo je pomembno – morda celo pomembnejše od potrošnje – za razumevanje in reševanje podnebne krize," sta zapisala raziskovalca Cornelia Mohren in Lucas Chancel.
"Ker najbogatejša gospodinjstva posedujejo in nadzorujejo kapital, ki določa prihodnje emisije, morajo podnebne politike gledati dlje od davkov na ogljik, ki bremenijo potrošnike."
Večina emisij desetine najbogatejših prispeva njihovo premoženje. Foto: Bloomberg
Po njihovi metodologiji večina emisij, ki jih povzročajo najbogatejši, izhaja iz lastništva premoženja. V ZDA, Franciji in Nemčiji približno 75 odstotkov emisij, ki se pripisujejo najbogatejšim 10 odstotkom prebivalstva, prihaja iz premoženja, ki ga ti posedujejo. Ta delež še dodatno naraste med najbogatejšim enim odstotkom, pri katerih približno 90 odstotkov emisij izvira iz premoženja. Izračun zajema okoli 60 odstotkov svetovnih emisij, saj ne vključuje emisij gospodinjstev in vlad.
Največji del emisij, povezanih s premoženjem, prihaja iz lastništva delnic, vključno z delnicami naftnih podjetij.
Raziskovalci so se pri tem ukvarjali tudi z vprašanjem, kje ta podjetja poslujejo. Približno polovica naftnih in plinskih polj, ki so v lasti šestih največjih svetovnih naftnih podjetij s sedežem v Evropi in Severni Ameriki, je v državah globalnega juga.
Najbogatejši na svetu imajo v lasti večji del premoženja z visokimi emisijami. Foto: Bloomberg
Z drugimi besedami, čeprav prebivalci najbogatejših držav doma vse pogosteje uporabljajo obnovljive vire energije, še vedno povzročajo emisije prek fosilnih naložb v tujini.
"Velik del njihovega navideznega podnebnega napredka pravzaprav temelji na zunanjem prenosu emisij prek globalnih finančnih trgov," pišejo avtorji.
Pomemben delež svetovnih premogovnikov je prav tako v lasti tujih vlagateljev. V podsaharski Afriki več kot 30 odstotkov rudnikov nadzorujejo podjetja iz tujine, čeprav je pogosto težko izslediti dejanske lastnike.
Poslovanje ameriških in evropskih naftnih družb po svetu. Foto: Bloomberg
Po mnenju avtorjev ima vse to resne posledice za podnebno politiko. Ker večina emisij najbogatejših izvira iz lastništva premoženja, bi ti posamezniki lahko bistveno zmanjšali svoj ogljični odtis, ne da bi morali spremeniti svoj življenjski slog.
Študija prav tako opozarja, da je treba preusmeriti kapital iz umazanih industrij v javne naložbe, če želimo doseči podnebne cilje.
"Zaključek je, da je razogljičenje investicijskih portfeljev enako pomembno kot razogljičenje potrošnje," sklenejo raziskovalci.
.webp){kind=icon}
