Nemčija bo zasegla premoženje ruskega Rosnefta na svojih tleh

Nemška država je v pogovorih o prevzemu podjetja Uniper in dveh drugih velikih uvoznikov plina, s čimer se želi izogniti zlomu svojega energetskega trga, so Bloombergu zaupali viri, ki so seznanjeni zadevo. Ob tem so se odločili za drastično potezo. Zasegli namreč so premoženje ruskega petrovelikana Rosnefta na nemških tleh, ki vključuje tudi deleže v treh rafinerijah. 

Premoženje Rosnefta bo prevzel upravljalec električnega omrežja BNetzA. Premoženje Rosneftove nemške izpostave vključuje približno 12 odstotkov vseh kapacitet za predelavo nafte, saj ima deleže v rafinerijah v Schwedtu, Karlsruheju in Vohburgu. "Ta poteza je odgovor na vse večjo grožnjo energetske varnosti in bo pomembna osnova za ohranitev in prihodnost predvsem rafinerije v Schwedtu," so zapisali na nemškem gospodarskem ministrstvu. 

Zaseg Rosneftovega premoženja je nov korak v eskalaciji odnosov med Rusijo in Zahodom. Strateško zelo pomembna je predvsem rafinerija v Schwedtu blizu poljske meje, kjer pridobivajo glavnino kerozina za potrebe berlinskega letališča ter bencina in dizla za avtomobilski in tovorni promet. Nemška vlada tako vse bolj prevzema vajeti energetskega sektorja v svoje roke. 

Pogovori o državnem lastništvu treh plinskih gigantov

V luči reševanja krize naj bi bilo v Nemčiji sedaj na mizi državno lastništvo Uniperja, VNG AG in Securing Energy for Europe GmbH (nekoč Gazprom Germania GmbH), so povedali viri, ki zaradi zaupnosti informacij niso želeli biti imenovani. Vpleteni se o podrobnostih še pogovarjajo; sklep bi lahko dosegli v prihodnjih dneh. Vsi trije uvozniki plina imajo težave z likvidnostjo zaradi astronomskih cen energenta in bi lahko propadli, če jih nemška država ne prevzame.

Zaradi prekinjene dobave ruskega plina mora Uniper iskati alternativne vire, pri čemer dnevno ustvarja za sto milijonov evrov izgub. Fortum Oyj, največji delničar Uniperja z 78-odstotnim deležem, je dejal, da situacije ne more komentirati, dokler potekajo pogajanja. Tiskovni predstavniki nemškega ministrstva za gospodarstvo, Uniperja in VNG niso želeli komentirati. Tudi SEFE molči.

Omenjena podjetja so osrednji stebri nemške energetske infrastrukture, ki dobavljajo plin z vsega sveta za potrebe evropskih elektrarn, podjetij in domov. Njihova fizična infrastruktura pomaga pri shranjevanju in transportu energije, medtem ko njihove ekipe trgovcev vsako leto kupijo in prodajo milijarde evrov pogodb, s čimer ohranjanjo evropsko gospodarstvo pri življenju in zagotavljajo stabilno delovanje družbe.

Katere so težave državnega prevzema?

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je na vprašanje o načrtih za nacionalizacijo dejal: "Stvari so zapletene, zelo smo previdni."

VNG, ki s plinom oskrbuje približno 400 občinskih komunalnih in industrijskih operaterjev, je prejšnji teden vložil vlogo za državno pomoč. Dodatni stroški za zamenjavo ruskih tokov za izpolnjevanje lastnih pogodb naj bi letos narasli na milijardo evrov, je povedala matična družba EnBW. Prevzem lastništva SEFE je prav tako težavno, saj obstaja tveganje, da se sredstva usmerijo v Moskvo.

Bloomberg

 

Julija so nemški uradniki odprli vrata nacionalizaciji SEFE in sprejeli zakon, ki vladi dovoljuje, da prevzame delež v podjetjih v njenem skrbništvu proti volji njihovega lastnika. V primeru SEFE je lastnik neznani ruski subjekt, imenovan Joint Stock Company Palmary, ki mu je Gazprom aprila podaril hčerinsko družbo. Po zakonu bi lahko bila nemška vlada dolžna nekdanjemu lastniku zagotovi odškodnino, kar bi pomenilo zaslužek za Ruse.

Evropska unija po pomoč na Norveško

Norveška in EU sta ustanovili delovno skupino za razvoj načinov za obvladovanje pomanjkanja zemeljskega plina v Evropi. Norveški premier Jonas Gahr Store se je v četrtek zjutraj srečal z vodstvenimi delavci največjih proizvajalcev nafte in plina v svoji državi, vključno z Equinor ASA, Aker BP ASA in Var Energi ASA.

"Ne zapiramo vrat za kakršen koli dialog ali stik," je novinarjem v četrtek v Oslu povedal Store. "Norveški ni v interesu, da imamo izredne dvige cen plina. Pripravljeni smo prisluhniti podjetjem in videti, kakšno vlogo lahko odigramo."

"Kar podjetja najbolj skrbi, je vprašanje, kako z dolgoročnimi pogodbami ravnati na dober način," je na istem dogodku dejal norveški minister za energijo Terje Aasland. Pri tem je izpostavil vprašanje jamstev in obvladovanja tveganja na trgu.

Oyvind Eriksen, glavni izvršni direktor Aker ASA, matičnega podjetja Aker BP, je dejal, da je podjetje odprto za dolgoročnejše pogodbe s pravimi nasprotnimi strankami.

"Pri današnji ravni cen obstaja preveliko tveganje za večino zasebnih podjetij," je dejal Eriksen. "Torej gre deloma za vprašanje cenovnega mehanizma in deloma za vprašanje, kako lahko država in podjetja sodelujejo pri reševanju te zelo, zelo resne situacije."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar