V Nemčiji je danes cena za elektriko z dobavnim rokom enega leta, ki je evropski referenčni tečaj, presegla mejo tisoč evrov na megavatno uro. Kljub padcu cene plina ob novici, da so evropski plinohrami skoraj 80-odstotno napolnjeni, se rast cene elektrike nadaljuje.
Cena za enoletno pogodbo za elektriko v Nemčiji je okrog 12. ure v Berlinu znašala 1.015 evrov na megavatno uro, kar je 3,6-odstotna dnevna rast.
V petek je cena elektrike v Nemčiji in Franciji poskočila do 25 odstotkov zaradi omejene dobave ruskega plina. V Franciji situacijo zaostruje še slaba proizvodnja jedrskih reaktorjev, mnogi od njih so namreč zaradi okvar sredi izrednih vzdrževalnih del.
Francoska terminska pogodba z dobavnim rokom enega leta je že v petek presegla mejo tisoč evrov na megavatno uro. Danes je po 6,7-odstotni rasti pri ceni 1.200 evrov na megavatno uro.
Belgijska ministrica za energetiko Tinne Van der Straeten je na Twitterju pozvala k zamrznitvi cen elektrike v Evropi in reformi povezave med ceno plina in elektrike.
Čeprav so skladišča plina skoraj napolnjena, se 31. avgusta obeta nova popolna zaustavitev pretoka ruskega plina po plinovodu Severni tok 1, ki bo predvidoma trajala tri dni. Zemeljski plin je zaslužen za slabo petino proizvodnje elektrike v Evropi, na globalni ravni pa za približno četrtino, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA) za leto 2021.
V Sloveniji plin ni ključen pri proizvodnji elektrike, a Slovenija uvaža od 15 do 25 odstotkov elektrike iz držav, ki so od plina na tem področju bolj odvisne.