Trenja na naftnem trgu: Bo kartel OPEC+ presenetil z odločitvijo?

Pod čedalje večjim geopolitičnim pritiskom se je znašel tudi naftni trg. Cene črnega zlata so na najnižji ravni po koncu pandemije leta 2021, dodatne negotovosti pa vnašajo trenja v naftnem kartelu OPEC+, trgovinska vojna predsednika Donalda Trumpa in strahovi pred bližnjevzhodnimi konflikti.

Zadnji teden maja je še zlasti pomemben za naftni trg, saj sta pred državami članicami OPEC+ kar dva sestanka: v sredo bo prek spleta potekal sestanek vseh članic kartela, na katerem bodo razpravljali o skupni strategiji skupine, v nedeljo pa bo sestanek osmih članic – znanih kot V8 –, ki so v zadnjih letih najbolj omejile proizvodnjo. Organizacija bo odločala o povečanju proizvodnje nafte.

V času pisanja članka se je cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent gibala malenkost nad 64 dolarjev, cena za sod zahodnoteksaške nafte WTI pa nad 61 dolarji. V zadnjih tednih se je nafta podražila zaradi trgovinskega dogovora Pekinga in Washingtona ter ugibanj, da bo Izrael izvršil napad na jedrske objekte Irana, vendar je nato upadla zaradi novih trgovinskih groženj ameriškega predsednika proti Evropski uniji in ugibanj, da bo OPEC+ na nedeljskem zasedanju povečal proizvodne kvote.

Nedavno dogajanje na naftnem trgu povzamejo analitiki Bloomberga Adria, ki izpostavijo, da je OPEC+ v maju in juniju kumulativno povečal dnevno proizvodnjo za 822 tisoč sodčkov. "Ta odločitev je skupaj z zaostrovanjem trgovinskih ukrepov, ki jih je uvedla ameriška administracija, privedla do padca cene nafte brent na približno 60 dolarjev za sod, kar je najnižja raven od leta 2021," povedo.

Precej nizke cene nafte so narasle po začasni odpravi nekaterih trgovinskih ukrepov in protiukrepov med ZDA in Kitajsko za obdobje 90 dni, pri čemer si je cena nafte delno opomogla, čeprav trenutni razvoj dogodkov kaže na več dejavnikov tveganja kot optimizma, menijo analitiki Bloomberga Adria.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) naj bi se svetovna poraba nafte zmanjšala z 990 tisoč sodčkov na dan v prvem četrtletju 2025 na 650 tisoč sodčkov pozneje v letu. Hkrati IEA napoveduje rast svetovnih zalog nafte za 1,6 milijona sodčkov na dan, predvsem iz držav, ki niso članice OPEC+. Združene države Amerike so kot ena vodilnih proizvajalk in izvoznic nafte konec leta 2024 dosegle zgodovinski vrhunec proizvodnje, trenutna proizvodnja pa ni daleč pod to ravnjo.

Bloomberg

 

Notranja trenja v kartelu

Dodatno nestabilnost na naftnem trgu pa vliva tudi spor znotraj Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+), zlasti Kazahstana, ki je prekomerni proizvajalec črnega zlata. Čeprav je poglaviten antagonist srednjeazijski Kazahstan, proizvodne kvote krši tudi Irak. Kazahstan je po poročanju Reutersa maja izjavil, da bo pri odločanju o obsegu proizvodnje dal prednost nacionalnim interesom pred interesi OPEC+.

Skupina proizvajalcev pod vodstvom Savdske Arabije je s pospešenim povečanjem proizvodnje v sredini aprila poskušala oklestiti načrte Astane in preostalih kršiteljev kvot. To je bil očiten poskus discipliniranja članic, ki proizvajajo preveč, z znižanjem cen, vendar je Kazahstan na svojih največjih naftnih poljih še naprej črpal kot običajno.

Kazahstanski minister za energijo Erlan Akenženov je konec aprila denimo zavrnil pritiske za uskladitev kazahstanske proizvodnje s kvotami, češ da država ne more bistveno zmanjšati proizvodnje in da bo dala prednost nacionalnim interesom pred obveznostmi OPEC+. Po poročanju Reutersa država celo razmišlja o ponovni oceni svojega sodelovanja v zavezništvu OPEC+.

Geopolitična tveganja

Na nihajnost cene nafte je vplival tudi diplomatski vrtiljak okoli novega iranskega jedrskega sporazuma med Washingtonom in Teheranom, ki se je začel aprila. Trumpova administracija si na vsak način želi doseči nov dogovor z Iranom, pri čemer pa obstajajo različni pogledi obeh strani. Washington si denimo želi, da se Iran popolnoma odpove programu bogatenja urana – tudi za civilne namene –, medtem ko Teheran temu nasprotuje.

Iranska in ameriška delegacija sta prejšnji teden v Rimu zaključili peti krog pogovorov, in čeprav so se pojavili znaki omejenega napredka, je še vedno veliko nesoglasij, ki jih je težko odpraviti, zlasti glede vprašanja bogatenja urana v Iranu, navaja agencija Reuters. Iran ima namreč četrte največje naftne rezerve na svetu.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je na novinarski konferenci odgovoril na vprašanje o poročilih, da bi lahko Iran za tri leta zamrznil bogatenje urana, da bi dosegel sporazum: »Iran tega ne bo nikoli sprejel.« Prav tako je izključil možnost začasnega jedrskega sporazuma z ZDA in zavrnil poročanje medijev, da se o začasnem sporazumu razmišlja kot o vmesnemu koraku na poti h končnemu sporazumu. "Iran čaka na dodatne podrobnosti od posrednika Omana glede časovnega okvira šestega kroga pogovorov," je dejal.

V luči ameriško-iranskih pogajanj, ki jim nasprotuje predvsem Izrael, je ameriška televizijska mreža CNN sredi prejšnjega tedna poročala, da se Tel Aviv pripravlja na napad na iranske jedrske objekte. Takšen napad bi pomenil drzen prelom s predsednikom Trumpom, so za CNN povedali ameriški uradniki. Prav tako bi lahko pomenil nevarnost sprožitve širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu, čemur se ZDA poskušajo izogniti, odkar je vojna v Gazi zanetila napetosti, ki so se začele leta 2023. Cena nafte je po poročilu televizije narasla.

Akos Stiller/Bloomberg

 

Tretje povečanje proizvodnje?

Članice OPEC+ bodo ta teden razpravljale o tretjem zaporednem povečanju proizvodnje nafte v juliju. Med možnostmi, o katerih se razpravlja, je tudi povečanje proizvodnje za 411 tisoč sodov na dan v juliju, kar je trikrat več, kot je bilo sprva načrtovano, čeprav končni dogovor še ni bil dosežen, so za Bloomberg povedali delegati. Končna odločitev naj bi bila sprejeta na zasedanju 1. junija.

Analitiki pričakujejo, da bodo države V8, ki se bodo sestale v nedeljo, julija povečale proizvodnjo za 411 tisoč sodov na dan, medtem ko je prvotni načrt predvideval povečanje le za 137 tisoč sodov. To bi lahko še dodatno znižalo cene črnega zlata.

Kartel OPEC+ se med drugim sooča s pritiskom ameriškega predsednika, ki si zaradi domačih dinamik želi nižjih cen nafte. Trump se je sredi maja mudil na turneji po Zalivu in po podatkih banke Goldman Sachs, ki se sklicuje na interno analizo njegovih objav na družbenih omrežjih na to temo, daje prednost cenam ameriške nafte med 40 in 50 dolarji za sod.

Ameriški predsednik je konec januarja dejal, da bo od Savdske Arabije in drugih držav OPEC zahteval, da ''znižajo ceno nafte''. Številni analitiki poleg notranjih sporov v kartelu spremembo stališča o okrepitvi proizvodnih kvot pripisujejo predvsem pritisku Trumpa.

Trump "je bil vedno osredotočen na nafto in prevlado ZDA na področju energetike, saj je objavil skoraj 900 objav," so v poročilu zapisali analitiki, med njimi Daan Struyven. Po njihovem mnenju je "njegova preferenca za WTI okoli 40 do 50 dolarjev za sod, kjer je njegova nagnjenost k objavam o cenah nafte najnižja", so navedli po poročanju Bloomberga.

Kakšne so napovedi za cene nafte?

"Največje tveganje za cene nafte je upad povpraševanja zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva, ki ga ogrožajo geopolitične negotovosti. Mednarodni denarni sklad je aprila letos znižal svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2025 na 2,8 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj od januarske napovedi," izpostavijo analitiki Bloomberga Adria, ki menijo, da obstajajo tudi določeni dejavniki, ki podpirajo ceno nafte.

Bloomberg

 

"Ameriške naftne rezerve so se zmanjšale že tretje leto zaporedoma in so trenutno blizu ravni iz leta 2005, poleg tega pa je bila napovedana morebitna uvedba dodatnih sankcij s strani ZDA, ki bi lahko omejile izvoz nafte iz Venezuele in Irana. Krepitev sankcij proti ruskemu izvozu nafte, vključno s sankcijami proti ladjam, za katere obstaja sum sodelovanja pri izogibanju embargom Evropske unije in Združenega kraljestva, dodatno podpira ceno nafte brent. Omejevanje izvoza iz teh držav odpira prostor za dodatno povečanje proizvodnje znotraj OPEC+," so povedali analitiki Bloomberga Adria.

Analitiki Bloomberga Adria pričakujejo, da bo cena nafte brent vse leto ostala bližje 60 dolarjem za sod. "Morebitno novo povečanje proizvodnje OPEC+ znižuje ceno, zaostrovanje geopolitičnih trenj, zlasti zaradi neuspeha pri doseganju trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko, skupaj z upočasnitvijo svetovnega gospodarstva, bi bilo tisto, kar bi ceno nafte brent potisnilo pod to mejo," sklenejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar