Hrvaška vlada je včeraj sprejela odločitev o povečanju zmogljivosti terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku z 2,9 milijarde kubičnih metrov na 6,1 milijarde kubičnih metrov.
S širitvijo želijo zagotoviti tudi bolj zanesljivo oskrbo s plinom, čemur je namenjena gradnja plinovoda Zlobin–Bosiljevo.
Investicija bo znašala 180 milijonov evrov, hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović pa je po seji vlade povedal, da bo 25 milijonov namenjenih povečanju zmogljivosti na terminalu, ostala sredstva pa širitvi plinovodnega omrežja. Za financiranje bodo v čim večji meri skušali črpati evropska sredstva, je še dodal.
"To delamo, da bi okrepili varnost oskrbe s plinom na Hrvaškem, pa tudi da bi se umestili kot vodilna sila pri novi delitvi kart, ko govorimo o energetiki v tem delu Evrope," je dejal Filipović.
Bloomberg
Kapaciteta LNG-terminala na Krku se je nedavno povečala z 2,6 milijarde na 2,9 milijarde kubičnih metrov plina, kar je obenem količina plina, ki jo Hrvaška porabi v enem letu. Sedaj vlada želi pozicionirati Hrvaško kot regionalno energetsko središče, ki bi lahko s plinom oskrbovalo tudi sosednje države, v prvi vrsti Slovenijo, Madžarsko ter Bosno in Hercegovino.
Zahvaljujoč terminalu na Krku se Hrvaška v trenutni energetski krizi, ki jo je povzročil spor z Rusijo, nahaja v boljšem položaju od mnogih držav Evropske unije.
Po načrtih bo terminal dokončan do sezone 2024/25, premier Andrej Plenković pa je že pred časom napovedal, da bodo dodatne zmogljivosti na voljo tudi Sloveniji, poroča STA.
Plenković je povlekel vzporednico med Hrvaško in Nemčijo; največje gospodarstvo v Evropi namreč nima niti enega LNG-terminala, dva načrtovana pa naj bi imela zmogljivost 13 milijard kubičnih metrov plina na leto. "To pomeni, da ima naš edini terminal približno polovico nemške zmogljivosti," je zaključil premier.
.webp){kind=icon}
