Z današnjim dnem je ruski plinski velikan Gazprom nehal dobavljati plin Latviji, so iz podjetja sporočili prek družbenega omrežja Telegram. Baltska država naj bi kršila pogoje nakupa plina, toda Gazprom v zapisu ni pojasnil, za katere pogoje gre.
Poteza prihaja dan po tem, ko je latvijski trgovec s plinom Latvijas Gaze sporočil, da ruski plin plačuje v evrih, ne rubljih. Ruski predsednik Vladimir Putin je v marcu zahteval, da morajo "neprijateljske" države dobavo plina plačevati v rubljih, kar je bil odgovor na zamrznitev ruskih finančnih sredstev v tujini s strani zahodnih držav.
Latvija se tako pridružuje Poljski, Bolgariji, Finski, Nizozemski in Danski na seznamu držav, ki so ostale brez ruskega plina, ker ga niso želele plačevati v rubljih.
Poslanci v Latviji so ta mesec sprejeli zakonodajo, ki predvideva prepoved uvoza ruskega plina od januarja 2023 dalje. Ob zmanjšani dobavi iz Rusije je Latvija zadnje tri mesece polnila svoje plinohrame za zimo občutno pod običajnimi količinami. "Do zdaj so v zadnjih treh mesecih injekcije v podzemna skladišča znašale 1,7 teravatne ure, lani julija je bila količina skladiščenega plina pri sedmih teravatnih urah," je za Natural Gas Intelligence povedal Andrei Belyi, svetovalec za energijo pri estonskem Balesene OU.
Uvoz iz Rusije sicer predstavlja 90 odstotkov latvijske oskrbe s plinom, kažejo podatki latvijskega ministrstva za gospodarstvo za leto 2021.
Sosednja Litva je v aprilu postala prva evropska država, ki se je v celoti znebila odvisnosti od ruskega plina. Estonija in Finska pa načrtujeta skupen najem plavajoče enote za skladiščenje in regasifikacijo, ki bi omogočala večji uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Latvija bo z baltskimi sosedami po vsej verjetnosti sodelovala pri iskanju alternativnih virov dobave plina.
Največji delničar v podjetju Latvijas Gaze je ruski Gazprom, ki ima 34-odstotni delež.
.webp){kind=icon}
