V luči zaostrovanja energetske vojne med Rusijo in Evropsko unijo so terminske pogodbe za zemeljski plin presegle 200 evrov za kilovatno uro. Strah pred zimskim pomanjkanjem energenta v Evropi ostaja.
Cena plina je desetkrat višja, kot je bila ponavadi v tem delu leta. Visoke cene in motena dobava energenta iz Rusije ogrožajo evropsko gospodarstvo in tudi proračune gospodinjstev. Skok v ceni je posledica zmanjšane dobave ruskega plina po plinovodu Severni tok, ki trenutno obratuje s petino kapacitete. Rusija uporablja energente kot orožje proti Evropi in njenim sankcijam, priznavajo ruski visoki uradniki.
"Gazprom dobavlja toliko plina, kot je treba in kolikor je mogoče," je v sredo dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Sankcije ne omogočajo takojšnjega tehničnega vzdrževanja, menjave rezervnih delov, večjih popravil in drugega rednega vzdrževanja opreme, ki je potrebna za črpanje." Izjava naslavlja zamude pri vzdrževalnih delih na plinovodu Severni tok, ki naj bi bile posledica birokracije, povezane z evropskimi sankcijami proti Rusiji.
Evropska komisija že nekaj časa svari, da bi lahko Rusija popolnoma zaustavila dobavo plina v Evropo. Da to ni verjeten scenarij, pa meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Naš osnovni scenarij za Evropo ne predvideva popolne zaustavitve dobave zemeljskega plina iz Rusije, ker to ni v interesu Gazproma ali Rusije. V interesu Gazproma je maksimizacija cene ob ustrezni količini dobave, ki preprečuje polnjenje skladišč z zemeljskim plinom v Evropi," je komentiral za Bloomberg Adria.
Ivanc še meni, da bi podatek o napolnjenosti skladišč moral postati varovana skrivnost, "saj večja napolnjenost dviguje iniciativo za Gazprom, da zmanjšuje dobavo in s tem vpliva na visoko t. i. spot ceno na borzi. Osnovni scenarij je visoka tržna cena zemeljskega plina do obdobja, ko bo raven napolnjenosti skladišč v Evropi primerna in bo količina dobave plina zadostna, da bo nadomestila ruski plin. Tega pa pred aprilom 2023 ne predvidevamo."