Ruski plinski velikan Gazprom bo Madžarski omogočal zamude pri plačilih za zemeljski plin, z italijanskim energetskim podjetjem Eni pa potekajo pogovori o vrnitvi pretoka ruskega plina po avstrijskem omrežju po sobotni nepričakovani prekinitvi dobave.
Madžarska državna energetska družba MVM Zrt bo po dogovoru z Gazpromom upravičena do triletne odložitve plačil za zemeljski plin, ki se bodo zvrstila v naslednjih šestih mesecih, je včeraj sporočilo madžarsko gospodarsko ministrstvo. Pri ceni 300 evrov na megavatno uro bi ti računi znašali od 3,5 do 4,5 milijarde evrov, so dodali.
Visoke cene energentov in uvozna odvisnost od ruskega plina ter nafte še poglabljajo težave madžarskega gospodarstva. Izdatki za plin in nafto so se po začasnih vladnih podatkih v letu 2022 povišali na 19 milijard evrov, v letu 2019 so znašali štiri milijarde. Vlada se je odločila tudi za črpanje 800 milijonov kubičnih metrov plina iz skladiščenih zalog v vrednosti 1,5 milijarde evrov, piše Bloomberg.
Madžarsko težijo tudi blokada več milijard evrov evropskih sredstev, ki jih Evropska unije (EU) ne želi izplačati zaradi obtožb korupcije v režimu premiera Viktorja Orbana, nizke devizne rezerve, s katerimi ne bi mogli pokriti niti treh mesecev uvoza energentov, in zgodovinsko nizka raven forinta v primerjavi z evrom – kljub najvišjim obrestnim meram v EU.
Forint je prejšnji teden izgubil štiri odstotke v primerjavi z evrom, v letošnjem letu pa je izgubil dobrih 13 odstotkov vrednosti, kar ga uvršča med najšibkejše valute med državami v razvoju.
Italijanski Eni obljublja poroštvo za plačila plina
Gazprom je v soboto nepričakovano prekinil dobavo plina Italiji, ki je prav tako med bolj odvisnimi državami od ruske dobave. Plin se je ustavil v avstrijskem prenosnem omrežju, ker Gazprom avstrijskemu operaterju ni plačal poroštva za plin v tranzitu, je za italijansko tiskovno agencijo Radiocor pojasnil izvršni direktor Enija Claudio Descalzi.
Italija se je do začetka ruske invazije na Ukrajino zanašala na Rusijo za uvoz 40 odstotkov plina, od takrat pa je iskala alternativne dobavitelje, predvsem v Severni Afriki. V času prekinitve dobave je ruski uvoz v Italijo predstavljal okrog deset odstotkov uvoza, kar je primerljivo z evropskim povprečjem devetih odstotkov.