Bi morali božična darila kupiti že danes? To so besede proizvajalca igrač

Naraščajoče cene plastike, ki bodo prizadele tudi Slovenijo, zaradi motenj, povezanih z vojno v Iranu, so ameriškega proizvajalca igrač spodbudile, da si je ustvaril večje zaloge, kot jih dejansko potrebuje, saj pričakuje, da bodo stroški še naprej rasli.

Tovarne na Kitajskem, v Vietnamu in Indiji so se soočile z občutnim zvišanjem cen surovin, med drugim tudi polietilena nizke gostote, ki je ena najpogosteje uporabljenih vrst plastike, pravi Rick Woldenberg, izvršni direktor družbe Learning Resources Inc. Po njegovih besedah so se cene ponekod zvišale tudi do 55 odstotkov, hkrati pa se pojavljajo tudi znaki pomanjkanja.

Rick Woldenberg. Foto: Taylor Glascock/Bloomberg

"Skrbi nas oskrba za božično sezono," je dejal Woldenberg. Zato je zaloge povečal že prej kot običajno in kupil približno mesečno količino blaga vnaprej. Kot pravi, podjetje raje ukrepa preventivno in porabi denar že zdaj, namesto da bi čakalo na razvoj dogodkov.

Kljub višjim stroškom proizvajalec igrač poskuša ohraniti maloprodajne cene nespremenjene. Po Woldenbergovih besedah trenutno večji del finančnega pritiska prevzemajo tovarne, s katerimi sodelujejo.

Ob tem se pripravlja tudi na morebitno zaostritev ameriške trgovinske politike in višje carine, ki jih pričakuje še letos. Njegovo podjetje je bilo med najglasnejšimi nasprotniki trgovinskih ukrepov predsednika Donalda Trumpa in je nastopilo kot vodilni tožnik v primeru na vrhovnem sodišču, ki je razveljavilo del teh carin.

"Predsednik je jasno povedal, da me namerava dodatno obdavčiti," je dejal Woldenberg.

Vojna je medtem močno prekinila dobavne verige v industriji plastike, kar se že pozna pri proizvodnji petrokemikalij, ključnih za številne industrijske izdelke.

Prekinjene dobave

Čeprav je ameriški petrokemični trg nekoliko bolj zaščiten, posledice že občutijo podjetja v sektorju embalaže. Dobavitelji v Aziji namreč začasno ustavljajo pošiljke, promptne cene surovin, kot so etilen, metanol in propilen za proizvodnjo polimerov, pa so močno poskočile.

Referenčne cene nafte in plina so se v sredo sicer nekoliko umirile, potem ko sta ZDA in Iran dosegla dvotedensko premirje, namenjeno zaustavitvi konflikta v zameno za ponovno odprtje Hormuške ožine. Ta je ključna pomorska pot, skozi katero poteka približno petina svetovnega prometa nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Kljub temu ostaja negotovo, ali se bo ladijski promet skozi to ozko grlo resnično obnovil, saj je prehod še vedno večinoma zaprt. Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu, ki jih dodatno zaostrujejo izraelski napadi v Libanonu, je v sredo zmanjšalo pričakovanja o trajnejši rešitvi.

Tudi če se ožina znova odpre, bo okrevanje dobave postopno. Proizvodnja na naftnih in plinskih poljih je omejena, rafinerije delujejo z zmanjšano zmogljivostjo ali so ustavljene, del ključnih petrokemičnih obratov pa je bil poškodovan v napadih.

To pomeni, da se stroški petrokemikalij ne bodo hitro znižali, posledično pa plastika še nekaj časa ne bo cenejša. Izvršni direktor družbe Dow Jim Fitterling je že prejšnji mesec opozoril, da bi lahko trajalo tudi do devet mesecev, da se tokovi petrokemikalij iz Perzijskega zaliva po ponovnem odprtju Hormuške ožine vrnejo na običajne ravni.