Napad na bitcoin? Ekonomista ECB o škodljivih posledicah bitcoina

"Ta dokument je prava vojna napoved: ECB trdi, da zgodnji uporabniki bitcoinov kradejo ekonomsko vrednost poznim uporabnikom. Trdno sem prepričan, da bodo oblasti ta ludistični argument uporabile za uvedbo strogih davkov ali prepovedi."

S tem komentarjem se je bitcoinovski analitik Tuur Demeester na družabnem omrežju X odzval na pred dnevi objavljen dokument ECB z naslovom Porazdelitvene posledice bitcoina. Dokument sta napisala Ulrich Bindseil, generalni direktor za tržno infrastrukturo in plačila pri Evropski centralni banki (ECB), in Jürgen Schaaf, svetovalec istega oddelka.

V članku avtorja pišeta, da se z naraščanjem cene bitcoina premoženje zgodnjih uporabnikov znatno povečuje, kar jim omogoča, da povečajo svojo potrošnjo. To gre na račun tistih, ki niso vlagali v bitcoine ali so na trg vstopili pozno, kar negativno vpliva na njihovo finančno blaginjo.

Destabilizacija družbe?

Bindseil in Schaaf poudarjata, da ta prerazporeditev ni relativna, ampak absolutna: tudi posamezniki, ki nimajo bitcoina, doživijo upad kupne moči. Avtorja dokazujeta, kako ta učinek odvzame premoženje tistim, ki niso imetniki, in tistim, ki so na trg vstopili pozneje, ter obogati zgodnje uporabnike, hkrati pa poveča gospodarsko neenakost.

V dokumentu so opisana tudi širša družbena tveganja, povezana s prerazporeditvijo bogastva zaradi bitcoina. Koncentracija bogastva v rokah majhne skupine zgodnjih vlagateljev v bitcoine ob hkratnem osiromašenju večine bi lahko povzročila destabilizirajoče družbene in politične posledice. Avtorja v razpravi omenjata vlogo države, ki lahko bodisi prepove bodisi močno obdavči dobičke, ustvarjene z bitcoinom.

Italija napovedala dvig davka na dobičke od bitcoina

Objava dokumenta sovpada z napovedjo Italije, da močno poveča davek od dobička ustvarjenega s prodajo bitcoina. Namestnik italijanskega finančnega ministra Maurizio Leo je pred nekaj dnevi ob predstavitvi predloga proračuna za naslednje leto napovedal, da namerava država povečati davek na kapitalske dobičke od prodaje bitcoinov s 26 na 42 odstotkov.

Uvedba davka bi Italijo uvrstila na vrh seznama držav z najvišjim davkom na kapitalski dobiček od kriptovalut v Evropi. Trenutno je na Danskem 42-odstoten, na Norveškem 38-in na Finskem 34-odstoten. Pri Italiji izstopa še ločitev bitcoina od preostalega kriptopremoženja, saj naj bi davek dvignila le za bitcoin, kar postavlja to kriptovaluto v popolnoma drugačen položaj, pišejo v Yahoo Finance.

Napoved je sprožila burne odzive med vlagatelji, ki grozijo, da bodo premoženje prenesli v davčno bolj prijazne jurisdikcije, še poroča Yahoo.

Slovenija: Ministrstvo za finance budno spremlja dogajanje

V Sloveniji dobički od prodaje kriptovalut niso obdavčeni za posameznike, ki se s to dejavnostjo ne ukvarjajo profesionalno. Finančna uprava (Furs) namreč zaslužek fizične osebe pri nakupu in prodaji kriptovalut davčno obravnava enako kot zaslužek pri nakupu in prodaji državnih valut, na primer ameriških dolarjev, če bi jim cena med nakupom in prodajo narasla.

Ministrstvo za finance smo vprašali, ali načrtujejo spremembo glede politike obdavčitve kriptosredstev. "Področje kriptovalut se vsebinsko in regulatorno spreminja, zato na ministrstvu za finance ta razvoj budno spremljamo v luči morebitnih sprememb v obdavčitvi," so odgovorili za Bloomberg Adria. Trenutno pa je dobiček obdavčen v skladu z razlago na spletni strani Finančne uprave, so odgovorili z ministrstva.

"Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni […], se dohodnina ne plača pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti," piše v pojasnilih Fursa.

Namesto plačilnega sredstva špekulativna naložba?

Bitcoin je bil prvotno zamišljen kot decentralizirano plačilno sredstvo. Vendar se je njegova vloga spremenila in danes deluje predvsem kot špekulativna naložba, in ne kot plačilna rešitev, pišeta avtorja v študiji. Trdita, da v nasprotju s tradicionalnimi finančnimi sredstvi, kot so delnice ali nepremičnine, bitcoin ne ustvarja donosov z gospodarsko dejavnostjo in da njegovo naraščajočo vrednost poganja špekulativno povpraševanje, kar tistim, ki so zgodaj investirali, prinaša znatne premoženjske dobičke. Bindseil in Schaaf trdita, da ta prerazporeditev bogastva daje prednost zgodnjim uporabnikom, ne prispeva k splošni gospodarski produktivnosti in namesto tega prenaša bogastvo iz ene skupine ljudi na drugo brez ustvarjanja dodane vrednosti.

"Ker bitcoin ne povečuje proizvodnega potenciala gospodarstva, so posledice domnevnega stalnega povečevanja vrednosti v bistvu prerazdelitvene, učinki bogastva na potrošnjo zgodnjih imetnikov bitcoinov so lahko le na račun potrošnje preostale družbe. Če se cena bitcoina povečuje brez prestanka, obstoj bitcoina osiromaši tako tiste, ki niso njegovi imetniki, kot tiste, ki so prišli pozno," piše v povzetku dokumenta.

Cena do deset milijonov dolarjev za bitcoin?

"Čeprav se trenutna tržna vrednost bitcoina giblje med 50 in 60 tisoč ameriških dolarjev, je mogoče trditi, da je enako verjetna vsaka cena bitcoina, tudi 10 milijonov ali več, saj nobena od teh cen nima posebne ekonomske utemeljitve ali pripisane podlage," pišeta avtorja študije.

V odzivih na dokument ECB so podporniki bitcoina opozorili na zasuk argumentacije centralnih bank in finančnih institucij nasploh, ki so do zdaj vztrajale, da gre za špekulativno premoženje, ki nima vrednosti, zato bo cena bitcoina prej ali slej padla proti nič. Zdaj pa priznavajo, da bi lahko cena rasla še dolgo v prihodnost.

Plan B je opozoril na nepravilnosti

Ekonomista ECB v dokumentu med metodami napovedi vrednosti bitcoina omenjata tudi znani model stock-to-flow, ki vrednost bitcoina izpelje iz njegove vedno večje relativne redkosti. Z vse manj nastalimi bitcoini zaradi razpolovitev na vsaka štiri leta se namreč povečuje razmerje med zalogo (stock) in tokom (flow) novih bitcoinov.

Od zadnje razpolovitve aprila letos je tok novonastalih bitcoinov 3,125 bitcoina na deset minut oziroma približno 450 bitcoinov na dan. Zaloga vseh do zdaj ustvarjenih bitcoinov pa je 19,85 milijona ali 94,5 odstotka vseh, ki bodo kdaj ustvarjeni. Skupno število bitcoinov je namreč programsko omejeno na 21 milijonov.

Na študijo se je na omrežju X odzval tudi anonimni avtor modela stock-to-flow s spletnim imenom Plan B. V daljšem zapisu je opozoril na nepravilnosti pri argumentaciji avtorjev v povezavi z njegovim modelom. Slednji sicer napoveduje, da bo bitcoin v obdobju od 2024 do 2028 vreden v povprečju okoli pol milijona dolarjev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar