ECB: 50 bazičnih točk, konec negativnega območja obrestnih mer

Evropska centralna banka (ECB) je prvič po 11 letih zvišala obrestne mere, in to za 50 bazičnih točk, kar je preseglo napovedi. Ivan Dražetić iz Intercapital je za Bloomberg Adria prvi napovedal dvig ključnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk. "Svet ECB je ocenil, da mora biti prvi dvig obrestne mere odločnejši, kot smo sprva komunicirali. Na naslednjih srečanjih bo primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer," je po odločitvi povedala predsednica Christine Lagarde. O njenem govoru smo pisali tu.

Obrestna mera, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah deponirajo presežno likvidnost in je bila od junija 2014 v negativnem območju, je zdaj pri nič odstotkih. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 pri nič odstotkih, po novem znaša 0,5 odstotka.

S tem se je ECB pridružila 'klubu centralnih bank' po vsem svetu, ki so obrestne mere v boju s povišano inflacijo že dvignile. Skladno z napovedmi naj bi sicer glavne obrestne mere dvignili za 25 bazičnih točk. Trgovalci ob tem že ugibajo, da bo ECB na naslednjem srečanju obrestne mere dvignila celo za 60 bazičnih točk.

Obrestne mere je letos dvignilo že več kot 80 centralnih bank. Tudi z dvigom za 50 bazičnih točk ECB še vedno caplja za ameriško centralno banko Federal Reserve, ki je začela obrestne mere zviševati marca in se je na zadnjem srečanju odločila za dvig v višini 75 bazičnih točk.

Kakšno bo novo orodje?

Medtem ko je v Italiji odstopil premier Draghi, s čimer je nastopila nova politična kriza, je ECB predstavila tudi novo orodje za odkup obveznic (TPI). To naj bi zagotovilo, da trgi ne bodo preveč agresivno zvišali stroškov zadolževanja v ranljivih gospodarstvih, kot se je zgodilo leta 2012, ko je bil pod vprašajem sam obstoj evra.

TPI bo po pojasnilih razširil nabor kriznih orodij denarne politike, oblikovanih v zadnjem desetletju, aktivirali pa ga bodo v primeru "neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala prenos denarne politike v območju z evrom". Obseg nakupov bo odvisen od resnosti tveganj, nakupi pa vnaprej ne bodo omejeni. Več o orodju TPI pišemo tu.

Veliko ugibanja o višini dviga

Odločitev ECB je bila relativno presenetljiva, saj se ni vedelo, kolikšen bo dvig obrestnih mer. "To nakazuje na nesoglasja znotraj ECB. Ob tem nekateri zagovarjajo nižji dvig obrestnih mer, tudi ECB je vseskozi komunicirala dvig v višini 25 bazičnih točk," je pred odločitvijo ECB za Bloomberg Adria iz Frankfurta povedala Dani Burger z Bloomberga. 

Kot je dodala, se zdi ravno zaradi visoke inflacije v evroobmočju, ki je v juniju dosegla 8,6 odstotka, nesmiselno pustiti obrestne mere v negativnem območju. "Tudi poudarjanje Christine Lagarde, da sledi podatkom, je še en razlog v prid dvigu za 50 bazičnih točk," je dodala Burger.

Bloomberg Adria

Čeprav je ECB z dvigom obrestnih mer odlašala kar nekaj mesecev, je zdaj morda še najmanj primeren trenutek za to, saj se črni oblaki nad Evropo zgrinjajo z vseh strani. Na eni strani je verjetnost recesije, ki je v luči ruskega poigravanja z dobavo plina vse bolj verjetna.

Na drugi strani pa je italijanska politična kriza, ki je pokazala, kako hitro se lahko stvari na obvezniškem trgu obrnejo. Poleg tega je evro pred kratkim zdrsnil na pariteto z ameriškim dolarjem, kar je spodbudilo rekordno inflacijo, ki je v EU štirikrat večja od cilja ECB, ki je pri dveh odstotkih.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar