.webp){kind=icon}
Evropske delnice in obveznice so sprva zabeležile padce ob odločitvi Evropske centralne banke (ECB), da obrestne mere namesto za napovedanih 25 dvigne za 50 bazičnih točk. S to potezo se ECB pridružuje večini večjih centralnih bank po svetu, ki v boju z inflacijo občutno višajo obrestne mere.
Borzni indeks Stoxx Europe 600 je po odločitvi padel za pol odstotka, a se je kmalu dvignil nazaj v zeleno. V času pisanja je tečaj 0,38 odstotka nad dnevnim izhodiščem. Solidarno so pridobile tudi terminske pogodbe na ameriških indeksih S&P 500 in Nasdaq. Državne obveznice po Evropi so upadle, donosnost do dospetja nemških obveznic pa je narasla za osem bazičnih točk.
Današnji dvig obrestnih mer končuje 11-letno obdobje negativnih obrestnih mer v Evropski uniji. Negativne obrestne mere so Evropi pomagale prebroditi finančno krizo leta 2009, grško dolžniško krizo in pandemijo koronavirusa. Medtem politična kriza v Italiji ustvarja dodaten pritisk na ECB, da zaščiti najšibkejše članice evroobmočja pred špekulacijami na trgu.
Za evropske trge bo ključno, kako uspešno bo deloval program ECB za odkup obveznic za zaščito članic z višjimi stroški zadolževanja (Transmission Protection Mechanism - TPI, angl.) in kako se bo nadaljeval uvoz plina iz Rusije, za Bloomberg ocenjuje Andrew Sheets, glavni tržni strateg pri Morgan Stanley.
Evro se je ob novici okrepil v primerjavi z dolarjem, in sicer za 0,8 odstotka, a še pred koncem konference izgubil pridobitev. Vlagatelji niso bili najbolj zadovoljni z nastopom predsednice ECB Christine Lagarde na tiskovni konferenci, saj ni ponudila dovolj podrobnosti o prihodnjih dvigih. Tudi delovanje mehanizma TPI je še neznanka. Nekateri vlagatelji na valutnih trgih predvidevajo, da bo v septembru prišlo do dviga za 60 bazičnih točk.
