Vroč trg kreditov: Nekatere banke obrestne mere od avgusta znižale!

Zategovanje denarne politike po pričakovanjih vpliva na posojilni apetit slovenskih gospodinjstev. Septembra je medletna rast kreditov znašala 3,4 odstotka, in sicer zaradi hitrega umirjanja rasti stanovanjskih kreditov, ki se je s približno 10 odstotkov konec preteklega leta do septembra znižala na zgolj odstotek, pišejo pri Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). Banke ob koncu leta k najemanju posojil vabijo tudi z akcijami, a po kakšnih obrestnih merah?

Novo zadolževanje v obliki stanovanjskih posojil je v devetih mesecih letos znašalo približno 870 milijonov evrov, kar je za več kot polovico manj kot v istem obdobju lani, navaja Umar. Po znižanju meje kreditne sposobnosti v začetku julija pa se krepi medletna rast obsega potrošniških posojil, ki je bila septembra 7,9-odstotna, novo potrošniško kreditiranje pa se je letos medletno povečalo za skoraj 30 odstotkov. 

Potrošniški krediti namesto stanovanjskih

Zdi se, da potrošniški krediti vabijo ne glede na raven posojilnih obrestnih mer, ki se je od junija lani precej povečala. Pri gospodinjstvih so obrestne mere za novoodobrene kredite v povprečju za približno 150 bazičnih točk višje kot v evrskem območju, so zapisali pri Umarju.

Med julijem in koncem novembra so veliko rast potrošniških kreditov, ki so očitno zdaj bolj vroči kot stanovanjski, opazili na banki Sparkasse. V tem obdobju so na letni ravni zabeležili rast povpraševanja za skoraj petino. "Razloga za porast sta predvsem večja dostopnost potrošniških kreditov zaradi sprostitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov ter preusmeritev povpraševanja iz stanovanjskih kreditov," ocenjujejo na Sparkasse. 

Po njihovem mnenju so se potrošniki zaradi naraščajočih stroškov financiranja, ki najbolj vplivajo na porast mesečnih anuitet dolgoročnih stanovanjskih kreditov, raje preusmerili v financiranje potrošnih dobrin, avtomobilov in podobno. "Sama struktura kreditojemalcev se ni spremenila, saj tako lani kot letos med kreditojemalci prevladujejo zaposleni v starosti med 35 in 40 let," dodajajo.

Potrošniški krediti: Fiksne obrestne mere skorajda nespremenjene

Kako visoke so obrestne mere za kredite, smo preverjali že v začetku avgusta. Po podatkih Umarja je bila obrestna mera za stanovanjsko posojilo avgusta v povprečju na ravni 3,6 odstotka, za potrošniško posojilo pa na ravni sedmih odstotkov.

Pri potrošniškem posojilu smo v spletnih kalkulatorjih bank 'najeli' sedem tisoč evrov posojila za obdobje sedmih let.Vajo smo ponovili tudi tokrat, izračuni pa pokažejo, da so fiksne obrestne mere pri večini bank ostale nespremenjene. Nekoliko so obrestno mero z 6,25 na 6,45 odstotka povišali pri Gorenjski banki, pri Deželni banki je šla iz 5,5 odstotka na šest odstotkov, medtem ko so jo pri Unicreditu povišali s petih odstotkov na 5,3 odstotka. Kljub povišanju, pa je to najnižja fiksna obrestna mera med vsemi analiziranimi bankami, a pozor, merilo za primerjavo posameznih ponudb je efektivna obrestna mera (EOM). 

Zato smo preverjali tudi efektivno obrestno mero, ki odraža dejansko ceno denarja in se izračuna z upoštevanjem pogojev kredita, to je skupnega zneska kredita, roka črpanja, roka vračila, števila mesečnih obveznosti, obrestne mere in vseh stroškov. Najnižji EOM z osmimi odstotki izkazujejo pri Novi KBM, kjer znaša prav toliko kot v začetku avgusta. Najvišji EOM pa imajo v Gorenjski banki, SKB in Unicredit, kjer dosega 9,5 odstotka.

Če pri fiksnih obrestnih merah po dobrih dveh mesecih ni večjih razlik, pa je zgodba drugačna pri spremenljivih, kjer na višino vpliva medbančna obrestna mera Euribor. Višina Euriborja pa se giba podobno kot temeljne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB). Pri praktično vseh bankah v primerjavi so se obrestne mere divgnile za 20 bazičnih točk – toliko kot Euribor.

Stanovanjski krediti: Gorenjska banka, Nova KBM in SKB nižale obrestne mere

Naredili smo tudi primerjavo obrestnih mer za stanovanjska posojila, ki so trenutno sicer manj priljubjeni tudi zaradi razmer na stanovanjskem trgu, kot opozarjajo na bankah. O močni prodaji stanovanjskih posojil pa so kljub temu poročali iz NLB, kjer je tržni delež nove prodaje stanovanjskih kreditov v mesecih tretjega četrtletja dosegal skorajda 40 odstotka. Sicer pa ima banka okrog 30-odstotni tržni delež.

Fiksne obrestne mere pri NLB so od avgusta do konca novembra ostale nespremenjene pri 4,4 odstotka, medtem ko EOM znaša 4,6 odstotka. Tako kot pri NLB obrestnih mer od avgusta niso dvigovali tudi pri Delavski hranilnici, Intesi Sanpaolo, Deželni banki Slovenije (DBS) in Unicreditu.

Edina banka, ki je dvignila fiksno obrestno mero, in sicer iz 4,3 na 4,8 odstotka, je Sparkasse. Preostale banke v primerjavi pa so obrestne mere kljub nadaljevanju monetarnega zategovanja ECB nekoliko spustile. 

Najnižjo fiksno obrestno mero tako ponujajo pri Gorenjski banki, kjer so jo s 4,3 odstotka znižali na 3,5 odstotka. EOM ob tem znaša 3,8 odstotka in je kot edina nižja od štirih odstotkov. Fiksno obrestno mero so od avgusta znižali tudi pri SKB in Novi KBM, ki sta v lasti madžarske OTP banke, pri čemer NKBM akcijsko celo spodbuja potrošnike k najemu stanovanjskega kredita. Posebna ponudba brez stroškov odobritve in ugodne obrestne mere velja do konca leta ozrioma do preklica, navajajo na spletni strani.

NKBM ni edina z akcijo, ugodnejše obrestne mere so tudi pri Gorenjski banki, kjer akcija velja do konca januarja. "Povpraševanje po kreditih, tako potrošniških kot stanovanjskih, je v letu 2023 konstantno. Bistvenega vpliva sprememb makrobonitetnih omejitev na povpraševanje po kreditih pa nismo zaznali," so zapisali v Gorenjski banki.

Drugo najnižjo obrestno mero ponujajo v UniCredit Bank, kjer so v preteklih mesecih beležili več povpraševanja po potrošniških kreditih, v zadnjem mesecu pa je po njihovih besedah tudi več povpraševanja tudi za stanovanjske kredite. Na spletu navajajo fiksno obrestno mero pri 3,8 odstotka, EOM pa znaša 4,2 odstotka. Daleč najvišji je sicer EOM Sparkasse, ki je pri petih odstotkih.

Na trgu spremenljivih obrestnih mer znižanj v zadnjih dveh mesecih ni bilo. Tuakj ima namreč Euribor večji vpliv, zato so se spremenljive obrestne mere bank v povprečju dvignile za 20 bazičnih točk. Razpon obrestnih mer je v tej primerjavi manjši, in sicer znaša od petih odstotkov do 5,5 odstotka.

V Srbiji omejili obrestne mere za stanovanjske kredite 

Zaradi naraščajočih obrestnih mer je Narodna banka Srbije septembra sprejela začasne ukrepe za banke, ki se nanašajo na stanovanjska posojila fizičnim osebam. Obrestna mera za prvi stanovanjski kredit kreditojemalca s spremenljivo obrestno mero, glavnico, ki ne presega 200 tisoč evrov in je zavarovana s hipoteko za naslednjih 15 mesecev, začne veljati z oktobrskim obrokom, so zapisali v poslovnem poročilu NLB. 

Od oktobrskih anuitet obrestna mera za stanovanskla posojila, ki so bila odobrena do 30. julija lani tako ne bo smela presegati 4,08 odstotka, kar je povprečna ponderirana obrestna mera stanovanskih posojil, povečana za 30 odstotkov, na 31. julij lani. 

Stanovanjska posojila, ki so bila odobrena po 31. juliju lani, in katerih obrestna mera je bila že večja od 4,08 odstotka, bodo zaščitena pred morebitnimi nadaljnimi dvigi obrestnih mer, poročajo hrvaški mediji.Prav tako banke ne bodo smele odobravati posojil s fiksno obrestno mero, večjo od 5,03 odstotka. Ob tem pa banke za predčasna poplačila stanovanjskih posojil ne bodo smele zaračunavati stroškov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar