.webp){kind=icon}
Vse bolj intenzivni prodaji državnih obveznic najšibkejših držav v Evropi ni videti konca. S tem se povečuje pritisk na Evropsko centralno banko, da pojasni, kako se bo spopadla z naraščajočimi razlikami pri stroških posojanja denarja za posamezne države.
Razlika v donosnosti med referenčno desetletno italijansko državno obveznico in nemško obveznico iste ročnosti se je povečala že tretji dan zapored in znaša že 226 bazičnih točk oziroma 2,26 odstotka, kar je najvišja razlika po maju 2020. Današnja rast donosnosti, ki velja za referenčno stopnjo tveganosti, je tako že bliže številki 250 bazičnih točk. To je prag, ki so ga analitiki ocenili kot "območje nevarnosti". Če bo ta prag dosežen, bodo morali odločevalci ukrepati.
Napoved o zviševanju obrestnih mer
Evropska centralna banka si prizadeva, da bi ustavila tako imenovano drobitev evrskega območja, je v četrtek na tiskovni konferenci po seji ECB povedala njena predsednica Christine Lagarde, ki je napovedala, da bo osrednja evropska banka začela z vrsto dvigov ključnih obrestnih mer v juliju in nato še v septembru. Takšno napoved je v petek potrdil tudi guverner francoske centralne banke Francois Villeroy De Galhau.
Preberi še
Po odločitvi ECB tečaj evropskih delnic in evra upada
Po odločitvi Evropske centralne banke (ECB) o dvigu obrestne mere za 25 odstotnih točk s 1. julijem je tečaj evropskih delnic upadel.
09.06.2022
Toda ne Lagardova ne De Galhau nista ponudila konkretnih odgovorov na vprašanje, kako bi se lotila problema vse bolj različnih donosnosti na evropske državne obveznice. Nekateri vlagatelji in analitiki so prepričani, da bi morala ECB začeti nov program odkupa obveznic, saj je po njihovem mnenju to edini način, da se pogoji financiranja za nekatera bolj zadolžena sredozemska gospodarstva ne bi preveč drastično zaostrili, ko bo ECB v prihodnjih mesecih začela dvigovati obrestne mere.
"Tako nejasen pristop do razlik v donosnosti pomeni, da bo ECB ukrepala šele, ko bodo evropske državne obveznice prešle v krizno obdobje in ko bodo razlike postale že ogromne," je v raziskavi zapisal Jorge Garayo, strateg za obrestne mere pri banki Societe Generale.
Grčija, Italija, Slovenija
Na napovedi o višjih obrestnih merah so še bolj kot italijanske občutljive grške državne obveznice.
Donosnost na referenčno desetletno grško obveznico je poskočila za 29 bazičnih točk na 4,41 odstotka, kar je najvišja raven po januarju 2019. Donosnost na italijansko državno obveznico je zrasla na 3,65 odstotka, medtem ko je bila na začetku leta 1,24 odstotka. Donosnost na referenčno nemško obveznico je skočila z 0,08 odstotka na začetku leta na 1,44 odstotka v petek, kažejo podatki na Bloombergovem terminalu.
Dvig donosnosti na državne obveznice je bil doslej "urejen", menijo analitiki pri bančni skupini ING. Ni pa še jasno, do kdaj se bo to nadaljevalo, če ECB ne bo ukrepala, je dejal Antoine Bouvet iz ING.
Nekateri analitiki so celo prepričani, da obstaja zelo resno tveganje, da bodo nekatere zadolžene države pod tako hudim pritiskom vse višjih stroškov zadolževanja, da bo ECB morala ustaviti višanje obrestnih mer.
Možna tudi ustavitev višanja obrestnih mer
"Da ECB agresivno zvišuje obrestne mere, povzroči tako imenovano drobitev in potem nastopi s programom za odpravo drobitve, ni smiselno," je v analizi za svoje stranke zapisal Jamie Searle, strateg pri ameriški banki Citi. "Bolj verjetno je, da bodo agresivna in hitra zvišanja prispevala k dodatni razliki med Italijo in Nemčijo. Nato utegne biti ciklusa zviševanja obrestnih mer konec."
Raste tudi donosnost na slovenske državne obveznice. Ta tako zdaj znaša 2,43 odstotka na vrednostne papirje, ki zapadejo marca 2032, medtem ko je bila na začetku leta 0,35 odstotka, kažejo podatki na Bloombergovem terminalu.
